KAPITAL: NLB odlično posluje, po rasti tečaja na Ljubljanski borzi ste tudi prva zvezda borznega trga z več kot 50-odstotno rastjo tečaja delnice samo v tem letu.
V dolgoročnem načrtu do leta 2030 ste med drugim zapisali, da je cilj ustvariti milijardo evrov dobička.
Vaša napoved pa je naletela na dokaj mešane komentarje, nekateri menijo, da bo ta dobiček ustvarjen na račun varčevalcev, predvsem nizkih obresti na depozite?
Blaž Brodnjak: Težko pristanem na tezo, da bi dobre rezultate ustvarjali izključno na račun nizkih depozitnih obrestnih mer. NLB Skupina namreč ponuja širok nabor naložbenih produktov, tudi z višjimi donosi, vse od vzajemnih skladov do varčevalnega računa in nenazadnje naložbenega para, hkrati pa so banke v sedemletnem obdobju negativnih obrestnih mer bistveno povečale svojo učinkovitost.
Napovedani cilj do 2030 je seveda naša želja in ambicija. Tudi če želiš osvojiti olimpijsko medaljo, moraš imeti najprej cilj, da jo boš osvojil. In če si postaviš ambiciozen cilj, potem vse narediš, da ga tudi dosežeš. Milijarda je primerna številka, ki nas bo motivirala, da bomo dali vse od sebe in da jo tudi dosežemo. Seveda pa za to potrebujemo tudi primerne zunanje dejavnike, naj omenim samo obrestno okolje, kjer je Evropska centralna banka v ciklu zniževanja obrestnih mer. Odvisni smo seveda tudi od gospodarskega okolja, kar posledično pomeni obseg in kakovost kreditiranja gospodarstva – tukaj se bomo v letu 2025 zagotovo srečevali s številnimi izzivi, obseg posojil gospodarstvu v zadnjih letih stagnira, medtem ko so trendi na področju poslovanja s prebivalstvom še vedno pozitivni.
KAPITAL: Ena od slabosti slovenskega bančništva je zagotovo tudi hrvaški trg zaradi še vedno neurejenih zadev v zvezi z deviznimi vlogami. Po nekaj desetletjih ste uspeli vstopiti na hrvaški trg z lizingom, z banko pa vam to še vedno ne uspeva. Je prevzem Addiko banke še aktualen oziroma imate morda nagledano kakšno drugo prevzemno tarčo pri sosedih?
Blaž Brodnjak: Naše strategije in nadaljnjih korakov v zvezi s prevzemom Addiko banke ne morem komentirati. S ponudbo nismo uspeli, čas pa bo pokazal, ali nam kak pomembnejši prevzem v regiji lahko uspe v prihodnje.
Naš polnokrven vstop na hrvaški trg je seveda pogojen z rešitvijo zelo zapletenega vprašanja deviznih vlog Ljubljanske banke iz preteklosti. Ocenjujem, da je čas za bolj tvorno držo ključnih predstavnikov politike na obeh straneh meje, saj je tovrstno ekonomsko sodelovanje nedvomno v obojestransko korist.
KAPITAL: Zagotovo je bila to ena večjih napak slovenskih državnikov v preteklosti, da niso znali rešiti teh problemov in smo si s tem zaprli vstop na hrvaški bančni trg, kar velja tudi za podjetja. To so recimo zelo uspešno izkoristili madžarske banke in tudi podjetja.
Ste morda vi izdelali projekcijo oziroma poznate izračune, koliko so slovenske banke in podjetja s tem izgubili v zadnjih recimo tridesetih letih?
Blaž Brodnjak: Seveda ne morem in ne želim soditi o potezah predstavnikov domovine v preteklem obdobju. Prepričan sem, da bi brez tega zapleta danes bili ena od vodilnih bank na hrvaškem trgu, in kar je morda še pomembnejše, Hrvaška je tudi most do nekaterih drugih pomembnih trgov držav bivše Jugoslavije, kjer pa smo zelo aktivni in imamo praktično povsod eno od vodilnih vlog.
Je pa hrvaški trg še zadnji in zagotovo zelo pomemben kamenček v mozaiku, da se uvrstimo med regijske vodje na celotnem trgu bivše Jugoslavije. Od razpada nekdanje skupne države je preteklo 33 let in trdno sem prepričan, da je napočil čas, da tudi te zadeve končno uredimo v dobro obeh držav. Stavim na nove generacije politikov z obeh strani, ki niso toliko obremenjeni s preteklostjo.
KAPITAL: Ena vaših odmevnih izjav je tudi ta, da smo bili glede povprečne plače pred petimi leti še daleč pred Hrvaško, zdaj pa naj bi nas ta v treh letih že dohitela?
Blaž Brodnjak: Tako je, saj je razlika že manj kot 200 evrov neto. Hrvaška je v zadnjih letih bistveno znižala davčne obremenitve plač, uvedla ugodnosti za digitalne nomade. Znižala je obdavčitev dividend in kapitalskih dobičkov, ki jih po dveh letih sploh ni več. Tako je v tem trenutku Hrvaška zelo konkurenčno okolje z visoko gospodarsko rastjo 3,6 odstotka, v Srbiji imamo pa denimo ta znaša 3,8 odstotka s še spodbudnejšim gospodarskim okoljem glede davkov in predvsem z zelo ugodnim okoljem za talente, ki jih še kako potrebujemo tudi v Sloveniji. Medtem Slovenija napoveduje gospodarsko rast nekaj nad enim odstotkom. In že iz tega je logično razvidno, da bi nas v nekaj letih Hrvati pri povprečnih neto plačah lahko ujeli in tudi presegli.
KAPITAL: In posledica tega je verjetno tudi ta, da se mednarodne korporacije s svojimi regijskimi predstavniki selijo na Hrvaško, zadnji takšen primer je Microsoft.
Blaž Brodnjak: Vedenje multinacionalk je zelo realen pokazatelj privlačnosti poslovnega okolja. In če si v državi za nekaj deset odstotkov dražji pri plačah strokovnjakov, potem se dolgoročno selijo tja, kje so razmere ugodnejše in seveda obdavčitve nižje, okolje pa je tudi razumno predvidljivo. Predvsem slednje je v Sloveniji postalo akuten izziv.
KAPITAL: Slovenska vlada odgovarja na te očitke z ukrepom o nižji obdavčitvi mladih strokovnjakov, ki se vračajo v Slovenijo. Kaj pa bo s tistimi mladimi strokovnjaki, ki že delajo v Sloveniji, oziroma tudi z drugimi strokovnjaki?
Blaž Brodnjak: Kaj je s tistimi, ki ustvarjajo doma, in predvsem z izkušenimi in dokazanimi strokovnjaki, ki so stari več kot 40 let? Še kaj veljajo v tej državi?
KAPITAL: Še ena vaša zanimiva izjava. Dejali ste, da bo imela Slovenija v prihodnosti le še šest bank. Pred tremi desetletji smo jih imeli še sedemindvajset, zdaj jih imamo deset. Očitno so pri potrditvi vaše izjave še najbolj »uspešni« Štajerci. Pred desetletjem je bil v Mariboru sedež štirih bank, zdaj pa se je po 160 letih zgodilo, da v Mariboru nima sedeža niti ena banka?
Blaž Brodnjak: Sem Štajerec in me tudi osebno zelo prizadene, ko na Štajerskem izgubljamo sedeže pomembnih institucij, kar seveda po drugi strani nazorno kaže, da je koncentracija vseh pomembnih ustanov vse bolj v Ljubljani in o uravnoteženem regijskem razvoju zelo težko govorimo. Sami v umiku drugih institucij iz Maribora vidimo tudi priložnost in smo pokrovitelj številnih dogodkov, hkrati pa v kratkem načrtujemo odprtje še ene poslovalnice v Mariboru.
Seveda se zavedamo in s številnimi aktivnostmi potrjujemo, da smo vseslovenska sistemska institucija in da so nam vse regije zelo pomembne. Hkrati pa kot vodilna univerzalna finančna institucija na Slovenskem izkazujemo iskreno domoljubje, konec koncev smo imeli prvo slovensko hranilnico v Ljubljani že pred več kot 200 leti. Posledično smo pred nekaj leti ustanovili tudi muzej slovenskega bančništva, ki mu bomo v letu 2025 leto dodali še galerijo, v kateri bomo razstavili izbrana dela iz naše največje zaokrožene zasebne zbirke sodobne slovenske likovne umetnosti – v lasti imamo več kot 1400 del. Obenem smo pričeli odkupovati dela nadobudnih umetnikov iz vseh drugih držav bivše Jugoslavije, tako da sem trdno prepričan, da bomo čez trideset let v naši galeriji lahko občudovali najrelevantnejši presek vizualne umetnosti tega obdobja v našem prostoru.
S tem seveda dokazujemo, da smo pomemben ne le slovenski, temveč tudi regijski igralec na področju bančništva in seveda tudi drugih aktivnosti, ki naslavljajo uravnotežen družbeni razvoj. Pri tem mislim tako na šport, humanitarne programe kot tudi umetnost in podporo različnim drugim projektom. Smo torej veliko več kot le banka.
KAPITAL: Ste Štajerec iz okolice Ptuja. Kdaj ste se v Ljubljano zadnjič peljali z vlakom?
Blaž Brodnjak: Tega pa bo res dolgo. /smeh/ S Ptuja do Ljubljane je pot z vlakom res pravo popotovanje. In mislim, da je železnica zagotovo eden večjih izzivov Slovenije, saj tako zastarelih povezav in predvsem dolgih voženj na tako kratkih razdaljah res ni mogoče več upravičiti. Trdim, da je zavajanje z desetmilijardnimi škodami ob poplavah skrajno nepotrebno, še bolj problematično pa je, da zaradi tega ne napredujejo številni drugi projekti. Če bi teh deset milijard vložili v hitro dvotirno železnico Koper–Ljubljana–Šentilj/Lendava, bi zagotovo Sloveniji in logistični panogi dali izjemen zagon.
KAPITAL: Znani ste kot zelo oster kritik slovenskih politikov in predvsem ukrepov, ki jih sprejmejo. Velikokrat so ukrepi res skregani z zdravo pametjo, spomnimo se samo znamenite ukinitve bojlerjev, pa omrežnine, delovnega časa, razpisa za računalnike ... Včasih res ne vemo, ali nekdo to dela namerno, saj vendar na vodilnih funkcijah niso tako nesposobni ljudje, da pripravijo takšne »zmazke« ukrepov. Večkrat ste dejali, da se moramo končno odločiti, ali želimo biti država in se temu primerno tudi obnašati. Kakšna prihodnost nas čaka? V Sloveniji vendarle zelo dobro živimo.
Blaž Brodnjak: Saj to ni samo slovenski fenomen. To je velikokrat videno v visoko razvitih državah, ko se ukvarjamo samo še s svoboščinami in pravicami. In potem želimo tekmovati z družbami, ki delajo vedno več, mi pa bi skrajševali in merili delovni čas. In potem seveda zelo hitro relativno nazadujemo.
Bruto družbeni proizvod Evropske unije je bil pred petnajstimi leti večji od ameriškega, danes je 30 odstotkov manjši. Ameriško gospodarstvo raste v tem trenutku po stopnji 2,8 odstotka, nemško praktično stagnira.
Namesto da bi se v Sloveniji ukvarjali z mednarodno konkurenčnostjo, saj imamo geografski položaj, primerljiv s Singapurjem, se mi s prerazdeljevanjem. Komu bomo vzeli, da bomo nekomu dali. Bistveno vprašanje pa je, kako bomo ustvarili več, da bomo lahko sedanji visoki standard socialne države sploh ohranili. S sedanjo demografsko sliko bo to praktično nemogoče.
Bistveno je, da se zavemo, kaj so ključne prioritete Slovenije v prihodnje in kako bomo zaustavili padec populacije oziroma zagotovili nadomestilo s primernimi talenti iz tujine. Rešitve so torej digitalizacija, avtomatizacija, robotizacija in/ali precej množično priseljevanje. Ob tem pa je zelo pomembna odločitev, ali bomo v prihodnje podobni Marseilleju, Berlinu ali Stockholmu. S tem se moramo seveda soočiti. Lani se je v Sloveniji rodilo 16.800 otrok, kar je najmanj po letu 1928, in to je naša trenutna realnost.
KAPITAL: Če vas takole poslušam, se mi zdi, da niste ravno optimistični glede tega, da bomo v Sloveniji našli pravo pot za dolgoročno uspešnost in blaginjo. Verjetno ste večji optimist na področju bančništva, saj tam je veliko vzvodov v vaših rokah, pri Sloveniji pa smo vsi skupaj odvisni od /ne/uspešnih politikov.
Blaž Brodnjak: Z ekipo smo se že zdavnaj odločili, da je naša prioriteta zgraditi otok ambicioznosti in odličnosti, seveda tam, kjer imamo vpliv. To je načeloma težje, če se hkrati ne sprejema sistemskih ukrepov za povečevanje ali vsaj ohranjanje mednarodne konkurenčnosti, saj so dolgoročno banke lahko samo toliko uspešne, kot so naša podjetja. Še enkrat povem, da je blagostanje sicer odlična zadeva, ki pa dolgoročno ni vzdržna brez ukrepov, ki bodo povečevali dodano vrednost. Za odločevalce v Sloveniji bo to res velik izziv. Za zdaj njihovi ukrepi ne vzbujajo ravno optimizma in gibljemo se v smeri razkroja medgeneracijske pogodbe in zdravstvene oskrbe. Kitajci tega standarda nikoli niso bili deležni, delajo veliko več in se vklapljajo, mi bi z vse manj mladimi ljudmi delali manj in se odklapljali. Pripravimo se na čase, ko bodo ostarele starše ponovno oskrbovali svojci doma, v zdravstvu pa bomo zanesljive zdravstvene oskrbe deležni le v urgentni obliki. Brez dela ni jela.
KAPITAL: Veliko sva že govorila o prihodnosti Slovenije. Kateri pa so glavni bančni izzivi v prihodnjem letu? Če kaj, vam izzivov ne manjka, od politike obrestnih mer pa do vse več vojnih žarišč po svetu.
Blaž Brodnjak: Ključno je, da stabiliziramo slovensko gospodarstvo, med panogami pa sta v tem trenutku pred največjimi izzivi avtomobilska in jeklarska.
Kot pacifista me seveda zelo skrbi, da bo Evropa svoj poskus gospodarskega odboja gradila na obrambni industriji. Trenutno se zdi, da žal ni alternative. Tako niso v ospredju zelo pomembne teme, kot učinkovit in izvedljiv zeleni prehod. Za prevoz litra goriva na bojišče se v povprečju porabi sedem litrov goriva. Tu se izgubi vsaka kredibilnost. Mimogrede, sami se bomo preselili iz stolpnice na Trgu republike tudi zaradi tega, ker ima visok ogljični odtis. Sam si sicer želim, da bi se v stolpnico preselile vladne institucije in s tem združile ključne službe s številnih lokacij po Ljubljani. Upam, da bo vlada prepoznala potencial stolpnice oziroma vsega trga, a za tango potrebujemo dva plesalca!
KAPITAL: Večkrat ponavljate vašo očitno priljubljeno izjavo, da sta bančništvo in posel kot šport. So zmage in so tudi porazi. Pomembno je, da se po vsakem porazu tudi dvignemo.
Pa to ne velja čisto za podjetništvo in tudi ne za bančništvo na Slovenskem. Poslovni porazi so še vedno neopravičljivi. Tudi pri banki. Nekdo, ki je zašel zaradi napačne poslovne odločitve ali tudi morda spremenjenih tržnih pogojev v stečaj, bančnega kredita ne bo več dobil. Torej poraza bančniki ne priznavate. Ni ga pa »športa«, tudi v gospodarstvu, kjer bi bile samo zmage.
Blaž Brodnjak: Vedeti moramo, da to ni odvisno le od bančnikov, obstajajo tudi zakonski okvirji, zakaj to ni mogoče. S povezavo športa in posla pa sem mislil predvsem, da se moraš boriti v vsaki situaciji in si seveda pri poslu prizadevati, da na skrajno konkurenčnem mednarodnem trgu najprej posel skleneš, nato pa tudi dobiš plačilo. To pa so včasih velike bitke in po vsaki se je treba pobrati.
KAPITAL: Čisto za konec še vprašanje: Kje bo Blaž Brodnjak po koncu tretjega mandata? Mislim da vam ta poteče leta 2026. Boste še naprej bančnik, boste morda postali politik ali pa, kar je menda tudi vaša strast, vinogradnik na obrobju Ptuja, kjer že sedaj ob vikendih v vinogradu pomagate očetu in bratu?
Blaž Brodnjak: Upam, da še bančnik. /smeh/ Sem si pa nekako sam pri sebi obljubil, da bo šestdeseti rojstni dan moj zadnji dan v svetu korporacij. Od takrat naprej bom zagotovo vinogradnik.
Vlada je 18. 12. 2024 določila besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o...
Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-2) določa obveznosti in...
V Kristalni palači v Ljubljani je bil uradni mednarodni zagon projekta podjetja Miningrid L.L.C...
Pa me je končno doletelo in zadelo. Prvič v zgodovini nogometa in prvič v zgodovini lastnega...
Naročite se na šest številk REVIJE KAPITAL v letu 2024 in 2025 in po plačilu DVOLETNE naročnine 58,50 €, boste BREZPLAČNO prejeli knjigo 50 SLOVENSKIH ZGODB O USPEHU!
Vsak teden štiri aktualne novičke, da boste na tekočem.