Dr. Aleš HOLOBAR, vodja laboratorija za sistemsko programsko opremo FERI-ja UM

Je vodja številnih raziskovalnih projektov in koordinator mednarodnega projekta HybridNeuro, ki se osredotoča na razvoj naprednih vmesnikov možgani-stroj in mišice-stroj . To je projekt, ki ga financira Evropska unija iz programa Obzorje Evropa (101079392). Pionirsko združuje metode globokega učenja z naprednimi algoritmi, kar omogoča neinvazivno analizo človeškega živčnega sistema.

KAPITAL: Vaša raziskovalna pot je osredotočena na dešifriranje bioelektričnih signalov z uporabo umetne inteligence. Kako bi to delo opisali poslovnežem, ki morda ne poznajo nevroznanosti?
 

Dr. Aleš HOLOBAR: Vsak uspešen vodja ve, kako pomembna sta učinkovito upravljanje virov in usklajeno sodelovanje članov v delovnih timih. Pri tem se je treba prilagoditi specifikam posameznega tima. Podobno tudi naši možgani usklajujejo in upravljajo številne procese v telesu, usklajevanje pa je lastno vsakemu posamezniku. Na UM FERI že več kot 30 let razvijamo metode za razumevanje bioelektričnih signalov – to so električni impulzi, ki jih možgani pošiljajo mišicam. S pomočjo umetne inteligence te signale dešifriramo in jih pretvorimo v uporabne informacije. To odpira vrata do naprednih in personaliziranih tehnologij, kot so pametne proteze, izboljšane rehabilitacijske metode in novi načini interakcije med človekom in strojem. Ponosni smo, da smo na tem področju med vodilnimi v svetu.

Potrebujemo raziskovalna in testna središča (t. i. peskovnike), kjer bi lahko nove ideje preizkušali v sodelovanju z industrijo in tako omogočili hiter prenos idej v nove produkte.

KAPITAL: Kakšne aplikacije ali inovacije vidite kot najbolj obetavne rezultate vaših raziskav za razne industrije, kot so zdravstvena nega, rehabilitacija ali tehnologije za izboljšanje človeških sposobnosti?
 

Dr. Aleš HOLOBAR: Razvijamo torej nove komunikacijske vmesnike človek-stroj, ki so sposobni razumeti nam lastne živčne kode in iz njih razbrati številne informacije, od utrujenosti do stresa, prilagoditve po poškodbah in celo hitrosti staranja našega motoričnega sistema. Z razvojem umetne inteligence se odpirajo številna nova aplikativna področja, predvsem v smeri sodelovanja med človekom in strojem, pa naj bo to robot, pripomoček za rehabilitacijo, pametna hiša ali pa osebni računalnik, ki na primer izbira glasbo na podlagi našega notranjega stanja, razbranega iz živčnih kod.

KAPITAL: Slovenija ima vrhunske znanstvene talente in močno raziskovalno bazo, vendar se pogosto soočamo z izzivi pri prenosu inovacij v industrijo. Kako lahko bolje izkoristimo ta potencial, spodbudimo sodelovanje med akademijo in gospodarstvom ter ustvarimo okolje, kjer bodo uspešne raziskave lažje postale globalno konkurenčni produkti? Ali imajo vaše raziskave podjetniški potencial?
 

Dr. Aleš HOLOBAR: Ključno je razumevanje, da so bazične raziskave dolgoročen proces, gospodarstvo pa potrebuje hitre rešitve – ta razkorak lahko premostimo s sistemskimi ukrepi in podporo v ključnih fazah prenosa tehnologij. V Sloveniji imamo veliko vrhunskih akademskih idej in industrijo z vsemi elementi uspeha, vendar nas pogosto ovira preveč birokracije in premalo sistemske podpore v fazi validacije in prototipiranja. Potrebujemo raziskovalna in testna središča (t. i. peskovnike), kjer bi nove ideje lahko preizkušali v sodelovanju z industrijo in tako omogočili hiter prenos idej v nove produkte. 
Pri tem moramo zmanjšati strah pred neuspehom – neuspeh je namreč ključni učitelj inovacij. Je vodilo, s katerim inovacijsko kreativnost spremenimo v uspešne nove produkte. In kreativnosti ne smemo birokratizirati. Omogočiti moramo svobodo, še zlasti pri začetnih, ne povsem preverjenih poslovnih idejah. Spremljati pa jo mora objektivno in z meritvami podprto sito. 
Naše raziskave in tehnologija omogočajo učinkovitejšo interakcijo med človekom in strojem. To odpira številne poslovne priložnosti v industrijah, kjer je ključno razumevanje odzivov človekovega telesa. Digitalne tehnologije, kot so veliki jezikovni modeli, ne zaznavajo neverbalne komunikacije, utrujenosti ali fizičnega napora. Mi razvijamo napredne nevronske vmesnike, ki te informacije zaznajo in jih pretvorijo v uporabne podatke. S tem odpiramo možnosti za inovacije v kolaborativni robotiki, kjer lahko roboti prilagajajo svoje delovanje človekovemu stanju, ter v bioniki, protetiki in ortotiki, v personalizirani medicini, nevrologiji, rehabilitaciji in športni medicini, ergonomiji in upravljanju človeških virov. Aplikacij je res ogromno. Če bomo torej strateško podpirali preizkušeno uspešne projekte, ustvarili ustrezno infrastrukturo in omogočili več svobode za njihovo nadaljnjo rast, lahko Slovenija postane globalni igralec na področju biomedicine, nevroznanosti in visokih tehnologij.

KAPITAL: Zdi se, da tehnologija, ki jo razvijate, ponuja velik potencial za razvoj novih produktov, zlasti na področju zdravstva. Ali se vidite v vlogi podjetnika? Kako vidite, da bi lahko vaše znanje transformirali v uspešne produkte na trgu?
 

Dr. Aleš HOLOBAR: Velikokrat mi zastavijo to vprašanje in moj odgovor je vedno enak. Prav je, da ostanemo na področju, kjer smo dobri. Podjetništvo me mika, zavedam pa se, da ne morem biti dober na obeh področjih. Po duši sem raziskovalec in bolje bo, da ostanem na tem področju. Z veseljem pa podpiram podjetnice in podjetnike pri razvoju njihovih poslovnih idej, ki izhajajo s področja, ki ga pokrivamo. Na področju nevronskih vmesnikov imamo veliko izkušenj in znamo oceniti, katere ideje in produkti nosijo v sebi tudi potencial za uspeh. Osebno torej ostajam raziskovalec, generator novih in kritičen presojevalec obstoječih pristopov in idej in tu lahko največ prispevam k naši družbi. In seveda sem z velikim veseljem tudi pedagog in mentor.

KAPITAL: Elon Musk je znan po svojih ambicijah pri povezovanju človeških možganov s tehnologijo (npr. Neuralink). Kako ocenjujete njegov pristop in vlogo, ki jo ima pri razvijanju prihodnjih biotehnoloških inovacij?
 

Dr. Aleš HOLOBAR: Njegova vloga je večplastna. Nikakor se ne morem strinjati z lahkotnostjo, s katero obravnava tehnologije branja človeških možganov in živčnih kod. Je neizprosen poslovnež in imam občutek, da se v izboru kriterijev uspeha od njega precej razlikujem. Hkrati pa sem mu hvaležen za vsa zelo jasna in zelo glasna opozorila človeški družbi, ki jih daje ravno s to svojo prodornostjo. Nastavil nam je zrcalo učinkovitosti na številnih področjih, predvsem pa na področju regulative. EU mora tu še veliko postoriti, pa ne v smeri dodatne birokratizacije, temveč v smeri učinkovitosti.

Naše raziskave odpirajo možnosti za inovacije v kolaborativni robotiki, kjer lahko roboti prilagajajo svoje delovanje človekovemu stanju, ter v bioniki, protetiki in ortotiki, v personalizirani medicini, nevrologiji, rehabilitaciji in športni medicini, ergonomiji ter upravljanju človeških virov. Aplikacij je res ogromno. 

KAPITAL: Vaše raziskave vključujejo uporabo umetne inteligence. Kako vidite njeno vlogo pri prihodnjih prebojih v medicini in industriji? Ali obstajajo posebna tveganja, ki jih je oziroma jih bo treba obvladati?
 

Dr. Aleš HOLOBAR: Največje tveganje umetne inteligence ni v sami tehnologiji, temveč v njeni uporabi. Ljudje jo lahko zlorabijo iz lastnih interesov ali pa jo zaradi neznanja napačno uporabijo. Tako kot roboti pohitrijo sestavljanje mehanskih delov v proizvodnji, umetna inteligenca pospeši obdelavo in povezovanje podatkov v koristne informacije. Njena moč je v analizi velikih količin podatkov, kjer smo ljudje manj učinkoviti.
V medicini lahko umetna inteligenca pomaga pri zgodnjem odkrivanju bolezni, personalizirani terapiji in optimizaciji zdravstvenih procesov. V industriji pa izboljšuje proizvodne procese, zmanjšuje napake in povečuje produktivnost. Vendar umetna inteligenca ne bo nadomestila naše naravne inteligence – ključne odločitve, razumevanje družbenih in naravnih sistemov ostajajo v rokah ljudi.
Zato je nujno, da uporabnike izobrazimo o pravilni uporabi umetne inteligence in njenih omejitvah. Pomembno je, da pravočasno prepoznamo in popravimo napačne uporabe, kar zahteva stalno sodelovanje industrije in akademije. Le tako bomo umetno inteligenco učinkovito vključili v družbo in gospodarstvo.