So naložbe v zeleni prehod še smiselne?

Verjetno ste že kdaj slišali stavek, da so za namestitev sončne elektrarne primerne skoraj vse slovenske strehe. 

Imamo pač to srečo, da je glede na lego Slovenija med bolj osončenimi državami v Evropi, saj na kvadratni meter horizontalne površine letno v povprečju prejme okoli 1000 kWh sončnega obsevanja. To pa je podatek, ki vedno dober argument za odločitev za postavitev lastne sončne elektrarne, saj zagotavlja, da se naložba vanjo hitreje povrne. Drugi argument pa je bil že omenjeni sistem letnih neto meritev, ki je lastnikom sončnih elektrarn zagotavljal, da je električno omrežje zanje delovalo kot velika baterija – spomladi in poleti so jo s presežki polnili, jeseni in pozimi pa iz nje črpali. Ob koncu leta je elektrodistributer le opravil obračun oddane in prevzete energije ter morebiten poračun. Če je bilo presežkov več od porabe elektrike objekta, gospodinjstvo sploh ni prejelo računa in je bilo dobesedno samooskrbno.

Sistem letnih neto meritev še vedno velja za vse, ki so sončno elektrarno postavili pred njegovo ukinitvijo, in bo veljal tudi za vse, ki so pravočasno dobili soglasje in bodo sončno elektrarno postavili do konca tega leta. Kaj pa vsi ostali – se jim naložba v samooskrbo z električno energijo zdaj sploh splača? Na kratko: se. A je treba v isti sapi dodati, da se doba povrnitve naložbe v sončno elektrarno podaljša, in to za več let – odvisno od tega, za kako zmogljivo elektrarno gre in kako visoka je poraba električne energije objekta/gospodinjstva. Tisti z višjo porabo bodo prej poplačali višji vložek, sploh v luči napovedanih podražitev stroškov električne energije. In dražja ko bo elektrika, hitreje se bo povrnila naložba v lastno sončno elektrarno.

Državljani, ki bodo delovali v smeri zelenega prehoda, bodo lahko tudi v prihodnje računali na finančno pomoč države. Se pa na tem področju letos obetajo spremembe, saj se subvencioniranje projektov samooskrbnih sončnih elektrarn z Eko sklada prenaša na družbo Borzen. Ta bo nov javni

poziv, za katerega je predvidenih okoli 14 milijonov evrov in bo namenjen prebivalstvu, objavil predvidoma marca. Takrat bo znanih več podrobnosti, a vseeno gre pričakovati, da bodo nepovratne

finančne spodbude, namenjene za sončne elektrarne, klasične in tiste z baterijskim hranilnikom električne energije – do teh subvencij pa bodo upravičeni tudi vlagatelji, ki niso »ujeli« zadnjega tovrstnega javnega poziva Eko sklada oziroma bodo letos zaključili tovrstno naložbo.

Solarni paneli se cenijo

Cene solarnih panelov že celo desetletje padajo. Konec minulega leta so jih dobavitelji monterjem prodajali s cenami, nižjimi od sto evrov na panel, torej je jasno, da bodo cene sončnih elektrarn v prihodnje upadle. Medtem ko razsmerniki in montažni material ohranjajo enak nivo cen kot v preteklosti, pa je poleg dela monterjev najdražja postavka na računu prav znesek za sončne panele. Za sončne elektrarne moči 10 kW in manj tako ni prav veliko tehtnih razlogov, da se njihove cene merijo v petmestnih številkah – razen lakomnosti ponudnikov. Cene na trgu sončnih elektrarn so »navite« tudi zaradi subvencij – a te v praksi končajo na tekočih računih ponudnikov. Toda z ukinitvijo letnih neto meritev bo tudi povpraševanje po postavitvah sončnih elektrarn upadlo, kar bo spodbudilo večjo konkurenco med ponudniki – ti se bodo morali boriti za vsako stranko in bodo to počeli tudi z znižanjem cen.

Višji stroški omrežnine

Kaj se sploh spreminja? »Po novem sistemu bodo v skladu z evropsko direktivo novi lastniki sončnih elektrarn morali plačevati omrežnino za vso prevzeto elektriko v tekočem obdobju ne glede na to, koliko jo bodo kasneje iz lastne naprave vrnili nazaj,« so nam na kratko pojasnili v podjetju GEN-I Sonce. 

Poleg tega bo 1. julija sedanji dvotarifni sistem cen električne energije zamenjal bistveno bolj strog pettarifni sistem, ki s seboj prinaša tudi znatno višje cene omrežnine, posebej za porabnike z višjimi priključnimi močmi in porabo energije. Strokovnjaki zato ocenjujejo, da bo po novi ureditvi obračunavanja električne energije za lastnike sončnih elektrarn mogoča le še delna samooskrba – ta utegne biti v največ primerih med 30- in 65-odstotna. Delež bo najbolj odvisen od tega, koliko energije objekt porabi v času, ko sončna elektrarna ne deluje. 

Po novi ureditvi obračunavanja električne energije bo za lastnike sončnih elektrarn mogoča le še delna (30- do 65-odstotna) samooskrba.

Naložba v lasten hranilnik energije

Nova shema za samooskrbo torej prinaša spremembe, ob katerih velja razmisliti o novi naložbi – hranilniku energije (beri: bateriji). Z ustrezno velikim hranilnikom energije lahko gospodinjstvo pokriva potrebe po energiji v delu dneva, ko sonca ni. Baterijo lahko bodisi napolni iz presežkov sončne proizvodnje bodisi iz omrežja. Slednji scenarij bo zelo uporaben tudi pri gospodinjstvih z visoko porabo električne energije, saj lahko hranilnik električne energije skrbi »za rezanje špic« v porabi in nižje stroške omrežnine. Vsa preseganja dogovorjene priključne moči bodo namreč od poletja naprej (pre)strogo kaznovana, za vsak kilovat (kW) preseganja dogovorjene moči bo namreč kazen znašala kar 4,41 evra.

Naložba v lasten hranilnik energije z vgrajeno »pametjo«, ki bo preprečeval preseganje dogovorjene moči, je tako ne le privlačna, temveč kar nujna rešitev za potratna gospodinjstva, ki ne želijo spreminjati svojih navad in/ali udobja, se pa želijo izogniti bistveno višjim zneskom na položnicah za električno energijo. Hranilnik energije si v ta ali podoben namen seveda omislijo vsa gospodinjstva, ne le tista, ki premorejo sončno elektrarno, saj se ta naložba financira iz prihrankov. Baterijo v tem primeru polnijo v najcenejšem časovnem bloku, torej ponoči med 22. in 6. uro, shranjeno energijo pa porabljajo čez dan, posebej v najdražjih blokih 1 in 2. Tako lahko ob ustrezno velikem hranilniku energije glede na potrebe gospodinjstva to cel dan uživa najnižjo tarifo.

Večina proizvajalcev hranilnikov energije za te jamči z dolgim garancijskim obdobjem, to je tipično med 5 in 10 leti, nekateri tudi več, oziroma številom polnilnih ciklov, ki pri boljših baterijah znaša med 5000 in 6000, kar bi ob predpostavki vsakodnevnega polnjena moralo zadostovati za okoli 15 let uporabe. 

Zaradi relativno visokih cen hranilnikov energije, pa še te se pospešeno nižajo, so si lastne baterije v preteklosti omislili predvsem tako imenovani samograditelji. A to se utegne kmalu spremeniti, za kar bodo poskrbele finančne spodbude Eko sklada oziroma Borzena – tako za postavitev sončne elektrarne s hranilnikom energije kot tudi za same hranilnike.