Yanis Varoufakis je svetovno znani grški ekonomist, ki je bil v ospredju mednarodne medijske pozornosti kot minister za finance v vladi Sirize v Grčiji, ko se je ta leta 2015 spopadala s hudo gospodarsko krizo in grožnjo grexita. Danes vodi levo vseevropsko politično gibanje DiEM25 - panevropsko Gibanje za demokracijo v Evropi 2025 (DiEM25).
Po njegovem mnenju se finančna kriza iz leta 2008 ni končala, pandemija covida-19 pa jo je še poglobila. Srednji družbeni razred se krči, vse več ljudi živi na pragu revščine, korporacije pa še bolj bogatijo. Po njegovem je klasični kapitalizem nadomestil novi družbeni model, ki ni socializem in ki zahteva nove strategije boja.
Nekateri bi Varufakisa lahko opisali kot antiekonomista. Študiral je na Univerzi v Essexu v Angliji, najprej matematiko, nato ekonomijo, ker ni maral, da so mu govorili, da je prepuščen na milost in nemilost večjim silam, ki jih ne razume. Zadal si je, da jih bo razumel: in sčasoma spoznal, da so bolj mit kot pošast. Za Varufakisa je ekonomija vedno politika, kajti kdor nadzoruje denar, ima moč. Pred letom in pol je Varoufakis obiskal Slovenijo, kjer je pogovor z njim v ljubljanski Cukrarni vodil Slavoj Žižek.
Varoufakis je v knjigi Talking to My Daughter about the Economy: A Brief History of Capitalism svoji najstniški hčerki namesto v žargonsko prežetem psevdoznanstvenem jeziku ekonomijo razložil v jeziku in na način, ki ga lahko razume vsak. S pomočjo zgodb pojasni, kaj je ekonomija in zakaj je tako nevarna. Kaj je denar in zakaj obstaja dolg? Od kod bogastvo in neenakost? Kako to, da ima ekonomija moč oblikovati in uničevati naša življenja? Ekonomija vlada usodi človeških družb po vsem svetu. Ekonomija je poskušala odpraviti probleme našega sveta, a je na koncu postala glavni vzrok za mnoge od njih.
Knjiga (v izvirniku je izšla 2013) je torej serija pisem njegovi takrat trinajstletni hčerki, kateri je želel razložiti ekonomijo na slikovit in enostaven način, od zgodnjega pojava trgov in valut do špekulacij o prihodnosti kriptovalut in ekoloških kriz, s katerimi se sooča naš planet. Seveda so ta pisma prebrisano v resnici namenjena široki publiki vseh generacij. Številne ekonomske izraze in ideje razloži v preprostem in jasnem jeziku, vendar so njegove širše in ponavljajoče se teme tiste, ki so še posebno zanimive. Eden od njegovih glavnih ciljev je postaviti ekonomijo in ekonomiste na svoje mesto. Mnogi smo, z boljšim ali slabšim poznavanjem ekonomije, v zadnjih letih ali celo desetletjih zagotovo postali skeptični do ekonomij/ekonomistov, ki so privedli v razne in številne gospodarske krize, naraščajoče neenakosti in vse slabši življenjski standard v večjem delu industrializiranega sveta. To bi se, malce sarkastično, celo dalo primerjati s prepričanjem ljudi v starih časih, ko so verjeli napovedim astrologov, vračev, ki so obljubljali sončno nebo, namesto tega pa so po deželi tedne pustošili uničujoči orkani. Toda kaj drugega storiti, razen da se prepričate, da so napovedi zelo zapletena stvar, in še naprej upate, da bodo astrologi (ali ekonomisti) na koncu uspeli?
Samo zato, ker ekonomisti uporabljajo matematiko, formule in zapletene karte, meni avtor knjige, ne pomeni, da izvajajo verodostojno znanost, enako kot astrologi, ki so prav tako uporabljali matematiko, formule in karte.
Tudi tam, kjer se zdi, da so ekonomske teorije smiselne, vedno spodletijo, ko se izvajajo v praksi, saj ne upoštevajo človeške psihologije. Ljudje v resničnem, vsakdanjem svetu ne ravnajo zmeraj racionalno oziroma tako, kot to predvidevajo ekonomisti. Velikokrat drugače delujejo zaradi strahu, negotovosti, strasti, pohlepa, altruizma in vrste drugih nasprotujočih si in pogosto nepredvidljivih motivov, ki spodkopavajo tudi najboljše teorije.
Ekonomisti niso znanstveniki, bolj so podobni filozofom. Ekonomija je in vedno bo politična, nas še opominja Varoufakis. To ni nič slabega. Vlade se morajo odzvati na številne načine, kako človeška bitja – zlasti bankirji, ekonomisti, izvršni direktorji podjetij – zamotijo gospodarstvo s pohlepom, konkurenco in drugimi kratkovidnimi vzgibi. Slabo je pretvarjati se, da je ali bi moralo biti drugače. To je eden od razlogov, zakaj bodo kriptovalute neizogibno propadle, trdi. Zasnovane so tako, da delujejo kot valuta brez vladnega (beri: človeškega) nadzora. Vendar je ena od glavnih funkcij valute prav ta, da omogoči vladam, da vplivajo ali se vsaj odzovejo na ekonomsko vedenje ljudi. Človeško vedenje bo nujno izzvalo gospodarske krize in brez političnega nadzora valute, ki jo vodi vlada, ni načina, da bi te krize popravili in rešili.
FOTO: The Guardian
»Po reševanju aktualnih problemov je sedaj čas za reforme«
Danaja Oblak je podjetnica, ki ima za seboj sedem uspešnih poslovnih zgodb. Kot pravi sama, je s...
»Zaostrovalna monetarna politika bo predvidoma dosegla vrh obrestnih mer v poletnih mesecih, kar je...
»Vlagateljem, ki imajo primerno razpršen globalni portfelj, zato na splošno svetujem, da se ne...
Naročite se na šest številki REVIJE KAPITAL v letu 2023 in 2024 in po plačilu DVOLETNE naročnine 58,50 €, boste BREZPLAČNO prejeli knjigo 50 SLOVENSKIH ZGODB O USPEHU!
Vsak teden štiri aktualne novičke, da boste na tekočem.