Gašper Dovč, višji upravljavec investicijskih skladov Triglav Skladi

»… Kljub vsemu opažamo, da se inflacija znižuje, in pričakujem, da se bo takšen trend še nadaljeval. Hkrati je precej verjetno, da se bo inflacija v delu, ki izhaja iz segmenta storitev, ohranila na povišani ravni daljše obdobje …«

KAPITAL: Finančni trgi so še vedno v znamenju vojne v Ukrajini, vse napovedi o hitrem koncu so bile očitno napačne. Cene energentov so sicer znova v normalnih okvirjih, inflacija pa se ne umirja niti ob rednem zviševanju obrestnih mer. Kakšne so vaše napovedi za leto 2023 tako glede cen energentov kot tudi pri zviševanju obrestnih mer?
 

Dovč: Ob začetku spopadov v Ukrajini smo predvideli dva možna scenarija razpleta: kratkotrajen in geografsko omejen spopad ter dolgotrajnejši konflikt. Iz podobnih dogodkov v preteklosti namreč vemo, da je ključni dejavnik, ki vpliva na znižanje tečajev na kapitalskih trgih, dolžina trajanja napetosti. Drugemu scenariju smo sicer pripisovali nekoliko več možnosti za uresničitev, kar se je na žalost tudi zgodilo. Pravilno smo ocenili, da dolgotrajnejši spopad ob predpostavki njegove geografske omejenosti globalne gospodarske krize kljub vsemu ne bo povzročil, bodo pa v marsičem vidne njegove posledice. Ena izmed njih je nedvomno energetska kriza in z njo povezano povišanje cen energentov. Energetski šok pa ni bil edina silnica za porast vsesplošne ravni povišane inflacije. Nanjo so vplivala tudi strukturna neravnovesja in razmere v oskrbovalnih verigah, ki so se odrazile v neusklajenosti ponudbe in povpraševanja v segmentu blaga, močnem obsegu povpraševanja na strani storitev in izjemno ohlapni monetarni politiki večine najpomembnejših svetovnih centralnih bank. Danes ugotavljamo, da so se številna tveganja in strukturna neravnovesja umirila, svojo vlogo pa so s ciljem umiritve ekonomske aktivnosti in posledično inflacije odigrale tudi monetarne oblasti. Zaradi narave inflacije, ki poleg ciklične vsebuje tudi strukturno komponento, je vpliv njihovih ukrepov nekoliko omejen in deluje z zamikom. Kljub vsemu opažamo, da se inflacija znižuje, in pričakujem, da se bo takšen trend še nadaljeval. Hkrati je precej verjetno, da se bo inflacija v delu, ki izhaja iz segmenta storitev, ohranila na povišani ravni daljše obdobje. Prihodnje ravnanje monetarnih oblasti je sicer negotovo, zdi pa se, da se vsaj pri ameriški približujemo stropu nivoja obrestne mere, s čimer je le še vprašanje, koliko mesecev ali četrtletij bo zdržala na teh nivojih. Evropa je v tem pogledu kot običajno nekoliko zadaj, njen naslednji korak pa vsaj še kako stopnico višje.
 

»… Z obratom na trgu obrestnih mer postopno postajajo vse bolj zanimivi sektorji s pričakovano višjo rastjo poslovanja (sektorji rasti) …«

KAPITAL: So še vedno pomemben razlog za naložbe v vzajemne sklade nizke obresti za depozite v bankah? Kljub temu depoziti še vedno naraščajo. Kaj je po vašem mnenju razlog za to, da se ljudje še vedno v veliki meri odločajo za izgubo realne vrednosti prihrankov?
 

Dovč: Nizke obrestne mere bančnih vlog so v zadnjem obdobju res nekoliko povišale zanimanje za vlaganje na kapitalskih trgih tudi pri tistem delu prebivalstva, ki ga doslej varčevanje na njih ni pretirano zanimalo. Žal je to kar značilnost velikega števila varčevalcev in se odraža v nadpovprečni stopnji bančnih vlog v primerjavi s primerljivimi in podobno razvitimi državami. Škoda, saj tudi v časih višjih bančnih obrestnih mer to vsekakor ni najbolj optimalna izbira, še posebej, ker na trgu že dolgo obstaja precej drugih in veliko bolj privlačnih alternativ. Zakaj je tako, težko sodim, prav gotovo pa je odraz premajhnega zavedanja o pomenu finančne pismenosti prebivalstva. Na to težavo v strokovni javnosti že dalj časa opozarjamo, enako tudi mednarodne organizacije, denimo OECD. V preteklosti je bilo na tem področju sicer kar nekaj storjenega, bojim pa se, da je brez sistemske podpore države oziroma izobraževalnega sistema težava težko rešljiva. 
 

KAPITAL: Lahko inflacijsko spiralo sploh ustavimo? Zdi se, da samo zviševanje temeljne obrestne mere ni dovolj. Sploh obstajajo še kakšne druge možnosti in kaj bi to pomenilo za vlagatelje?
 

Dovč: Kot rečeno, lahko inflacija po svoji naravi deluje ciklično in/ali strukturno. Tokratna je zmes obojega, zato so ukrepi kreatorjev ekonomskih politik manj učinkoviti, hkrati pa ti delujejo s precejšnjim zamikom. Prav verjetno je tudi, da bo storitvena inflacija na povišanih ravneh dalj časa, vsekakor dalj časa, kot bi si želeli. Trenutno je v vseh največjih svetovnih ekonomijah ta del inflacije še vedno v trendu rasti, storitveni sektor pa v razvitih ekonomijah predstavlja največji delež tako v skupni kot tudi jedrni inflaciji (v primeru ZDA 58 odstotkov celotne inflacije oziroma 73 odstotkov jedrne inflacije). V primeru ZDA precejšen del izvira iz deleža nepremičninskih stroškov, čeprav se nepremičninski trg pospešeno ohlaja. Na povišano inflacijo vplivajo tudi drugi strukturni trendi, in sicer deglobalizacija, demografija in razogljičenje, s čimer je ta trdovratnejša, še posebej ob odsotnosti temeljnih sprememb v gospodarstvu. Z zaostrovanjem ukrepov in s tem umiritve cikličnega dela bomo v ZDA predvidoma dosegli vrh obrestnih mer v prihodnjih mesecih, v drugi polovici leta tudi v Evropi. Slednje bo stabiliziralo vrednotenja trgov, kar je dober signal za apetit po bolj tveganih naložbah, enako velja tudi za obveznice.

»… Odgovorno investiranje v najširšem pomenu pomeni sprejemanje investicijskih odločitev, pri katerih imamo v mislih odgovornost tako do strank, ki so nam zaupale svoje premoženje v upravljanje, kot tudi do širše družbe in okolja, v katerem živimo …«

KAPITAL: Eden od vaših sloganov je tudi z vlaganjem v majhne zneske do cilja. Kakšen pa naj bo cilj dolgoročnega vlaganja? Je to določen znesek ob pokojnini ali kaj več?
 

Dovč: Res je, s sloganom tudi z vlaganjem v majhne zneske do cilja želimo spremeniti zmotno prepričanje, da je za varčevanje na kapitalskih trgih potrebno veliko denarja in da je zato namenjeno samo prebivalcem z višjimi prihodki. Varčevati lahko začne namreč vsak, pomembno je le, da veste, koliko denarja lahko mesečno namenite, da začnete varčevati čim prej in da ste pri tem dosledni. V primeru varčevanja na kapitalskih trgih je čas namreč vaš zaveznik. Cilji varčevanja so različni in odvisni od posameznikovih želja in zmožnosti. Lahko so kratkoročni ali dolgoročni, še posebej pri slednjih je pomembno, da se varčevanja lotimo na ustrezen način. 
 

KAPITAL: Pa še eno tezo vedno večkrat zasledimo v zadnjem času, namreč odgovorno investiranje - kaj to pravzaprav pomeni in ali lahko najdemo skupni imenovalec odgovornega investiranja in dobrih donosov?
 

Dovč: Odgovorno investiranje v najširšem pomenu pomeni sprejemanje investicijskih odločitev, pri katerih imamo v mislih odgovornost tako do strank, ki so nam zaupale svoje premoženje v upravljanje, kot tudi do širše družbe in okolja, v katerem živimo. V odnosu do strank je naša fiduciarna dolžnost, da smo odgovorni skrbniki njihovega premoženja. Prepričani smo, da lahko le z investiranjem v podjetja in druge entitete, ki so sposobne ustrezno nasloviti spremembe iz naslova prehoda na trajnostno poslovanje, na dolgi rok vlagateljem omogočimo doseganje njihovih finančnih ciljev. Odgovornost do širše družbe pa od nas zahteva razumevanje posledic naših investicijskih odločitev, in kjer je to mogoče, tudi zniževanje negativnega vpliva podjetij in entitet, v katere investiramo. Z namenom poslovanja po načelih odgovornega investiranja v naši družbi pospešeno integriramo okoljske, družbene in upravljavske dejavnike v naše investicijske odločitve. 
 

KAPITAL: Kakšno leto napovedujete investitorjem in kaj so "pametne" odločitve v teh turbulentnih časih? 
 

Dovč: »Zaostrovalna monetarna politika bo predvidoma dosegla vrh obrestnih mer v poletnih mesecih, kar je lahko dober signal za bolj tvegane naložbe. Dinamika gospodarstev bo sicer šibka, rast nekoliko nižja kot lani in pod dolgoročnim trendom, vseeno pa višja od prvotnih napovedi rasti številnih institucij. Potrošnja se iz segmenta blaga usmerja v storitve, saj trg dela na globalni ravni ohranja robustno podobo. Vrednotenja borznih trgov ostajajo nizka, s čimer so delnice privlačno ovrednotene in nudijo dobro osnovo za dolgoročnejše investiranje. Z obratom na trgu obrestnih mer postopno postajajo vse bolj zanimivi sektorji s pričakovano višjo rastjo poslovanja (sektorji rasti). V primeru varčevanja za daljše časovno obdobje je za povečanje tveganosti naložbenega portfelja tako ustrezen čas. Kot vedno pa velja tudi tokrat ponoviti nasvet - ustrezno razpršite svoje premoženje, varčevanje pa mora odražati vaš osebni finančni profil.

Razkritje: Triglav Skladi, d.o.o., Ljubljana. To je tržno sporočilo. Pred sprejemom katere koli končne naložbene odločitve glejte Prospekt Krovnega sklada Triglav vzajemni skladi z vključenimi pravili upravljanja z informacijami in Ključne informacije za vlagatelje. Omenjena dokumenta sta v slovenskem jeziku brezplačno na voljo na vseh vpisnih mestih družbe za upravljanje ter na spletni strani www.triglavskladi.si Vlagatelj ali potencialni vlagatelj pridobi povzetek pravic vlagateljev v Prospektu in na spletni strani www.triglavskladi.si Družba se lahko odloči prekiniti dogovore o trženju investicijskih skladov v njenem upravljanju v skladu s členom 93a Direktive 2009/65/ES in členom 32a Direktive 2011/61/EU.