Izidor Jerman, direktor področja individualnega upravljanja premoženja Triglav Skladi

»Dodatno in zelo potrebno iskrico pa je na trg kapitala ob začetku poletja prinesla zgodba umetne inteligence, ki bo ob infrastrukturnih projektih bistveno pripomogla k investicijam v nekaj naslednjih letih.«

KAPITAL: Napovedi ob začetku leta 2023 niso bile najbolj optimistične za vlagatelje, predvsem zaradi zviševanja inflacije in vojne v Ukrajini. Pa vendar so lahko investitorji ob koncu leta zelo zadovoljni z donosi tako na Ljubljanski borzi kot tudi z naložbami v vaših skladih. Kakšna je vaša ocena leta 2023?

JERMAN: Vstop v leto 2023 je bil dokaj zahteven in predvsem poln neznank. Res je, da so se nekatere nejasnosti oziroma grožnje gospodarstvu v drugi polovici leta 2022 predvsem razčistile, kar se tiče potencialne energetske krize v Evropi in možne razširitve vojne v Ukrajini na sosednje države. To je pripomoglo k stabilizaciji kapitalskih trgov v drugi polovici leta 2022 in je bilo dobra osnova za leto 2023. Na drugi strani so pa naraščajoči inflacijski pritiski in posledično »ugibanje« o tem, do kod bodo centralne banke (ameriški FED in evropska ECB) primorane dvigovati obrestne mere. Bojazen pred recesijo zaradi visokih obrestnih mer tako v ZDA kot v Evropi je bila dokaj visoka, kar je bilo samo po sebi dovolj, da so bile napovedi bolj kot ne previdne. Po drugi strani pa je bilo dejstvo, in to smo v Triglav skladih ves čas poudarjali, da je medvedji trend, ki se je zaključil oktobra 2022, že predvideval recesijo v letu 2023 in bil dobra osnova za dolgoročno naravnane vlagatelje, saj je bila možnost pozitivnih novic višja od negativnih (negativne so bile večinoma že vračunane v cene finančnih instrumentov). V danem trenutku je bila, kot rečeno, največja neznanka, ali bodo pozitivne novice postale dejstvo v letu 2023 ali 2024. Na koncu se je izkazalo, da je gospodarstvo kljubovalo višjim obrestnim meram predvsem na račun nizke brezposelnosti in nadpovprečno visokim prihrankom iz časa pandemije covida-19. Ko je v drugi polovici leta 2023 vse bolj postajalo jasno, da se tudi inflacijski pritiski počasi umirjajo in da podjetja poslujejo bistveno bolje od pričakovanj, se je optimizem na kapitalskih trgih začel krepiti. Tako ob koncu leta ugotavljamo, da je za nami nadpovprečno donosno leto 2023. Dodatno in zelo potrebno iskrico pa je na trg kapitala ob začetku poletja prinesla zgodba umetne inteligence, ki bo ob infrastrukturnih projektih bistveno pripomogla k investicijam v nekaj naslednjih letih.

KAPITAL: V primerjavi z letom 2023 so napovedi za leto 2024 precej bolj optimistične. Očitno se vojna v Ukrajini počasi bliža koncu, inflacija pada, s tem pa bi lahko dobili ponovno tudi nižji euribor. Kakšna so vaše napovedi za leto, ki prihaja? Je optimizem vlagateljev upravičen?

JERMAN: V leto 2024 vstopamo optimistično razpoloženi. Kot rečeno, se inflacijski pritiski znižujejo. V tej luči lahko tudi povsem realno pričakujemo znižanje obrestnih mer. Možnost recesije v ZDA se je v pol leta znižala z 80-odstotne verjetnosti na nekaj manj kot 50-odstotno. Po drugi strani pa so nivoji delniških indeksov še vedno nižji kot ob koncu leta 2021, torej ob začetku lanskega medvedjega trenda. Zaradi boljših poslovnih rezultatov od pričakovanih so v povprečju vrednotenja na delniških trgih na dolgoročnih povprečjih, tako da ne moremo več govoriti o precenjenosti trgov. Dejstvo je, da smo oktobra 2022 »zajahali« nov bikovski trend, ki od leta 1946 naprej v povprečju traja vsaj 72 mesecev. 

Kar se tiče euribora, pa ne pričakujem višjega od trenutnih nivojev. Ob predpostavki, da bi ECB proti polovici naslednjega leta začela zniževati obrestne mere, lahko tudi pričakujemo nekoliko nižji euribor. 

KAPITAL: Katere so po vašem mnenju glavne investicijske priložnosti v letu 2024? Bodo to tehnologija, surovine ali kaj tretjega?

JERMAN: Tehnologija in vse, kar je z njo povezano, bo vsekakor zgodba naslednjih let, saj bodo vsa podjetja ne glede na to, iz katere panoge prihajajo, investirala v razvoj umetne inteligence. To še ne pomeni avtomatično, da bodo v ospredju samo tehnološka podjetja, ampak bo pozitiven učinek opazen tudi v drugih panogah. Že sama po sebi stava na samo enega konja (ena panoga) prinaša višje tveganje, tako da je na dolgi rok ustrezna razpršitev sredstev izjemno pomembna. V bikovskem trendu običajno ciklične panoge (tehnologija, potrošne dobrine, komunikacije, finance) dosegajo nekoliko višje donose, in ob pričakovanju, da bodo centralne banke obrestne mere v letu 2024 začele zniževati, je alokacija sredstev v bolj ciklične panoge smiselna poteza.

KAPITAL: Bo znova postal zanimiv trg obveznic, predvsem ob predpostavki nižje inflacije?

JERMAN: Trg obveznic je bil po »debaklu« v letu 2022 zanimiv že v letu 2023 in obstaja velika verjetnost, da bo tako tudi prihodnje leto. Kot kaže za zdaj, se inflacijski pritiski umirjajo, kar bo slej ko prej privedlo do zniževanja obrestnih mer. Nižje obrestne mere pomenijo nižje zahtevane donosnosti obveznic in višje kapitalske donose. Trenutno okolje je tako za srednjeročni investicijski horizont dobra vstopna točka.

KAPITAL: Zadovoljni so lahko tudi vlagatelji v delnice Ljubljanske borze, bodo lahko veseli tudi ob koncu prihodnega leta?

JERMAN: Delnice na Ljubljanski borzi so v letu 2023 podobno kot delnice na razvitih globalnih trgih vlagatelje razveselile tako s kapitalskimi dobički kot z dividendno donosnostjo. Napovedi so vedno nehvaležna stvar in zaradi majhnosti slovenskega trga in nižje likvidnosti so te še nekoliko težje. Kljub vsemu je Slovenija vpeta v globalne trgovinske verige, in če velja optimistična napoved za razvite kapitalske trge, sem tudi za slovenski trg kapitala zmerno optimističen.

»Kljub vsemu je Slovenija vpeta v globalne trgovinske verige, in če velja optimistična napoved za razvite kapitalske trge, sem tudi za slovenski trg kapitala zmerno optimističen.«

KAPITAL: Hrvaška je pred kratkim izdala "državne" obveznice, ki so jih lahko pokupili tudi občani. In jih tudi so. Zakaj česa podobnega ne naredimo v  Sloveniji in s tem recimo financiramo gradnjo stanovanj?

JERMAN: V Sloveniji se o tako imenovanih ljudskih obveznicah že kar nekaj časa govori. Po zadnjih informacijah naj bi bili tik pred tem, da se obveznice izdajo. Če se bo to zares zgodilo, bo pa pokazal čas. So pa takšne obveznice vsekakor dobra alternativa bančnim depozitom, predvsem za male vlagatelje, ki niso nagnjeni k nekoliko višjim tveganjem. 

KAPITAL: Torej za konec - kaj so oziroma bodo največje investicijske priložnosti v letu 2024, kateri vlagatelji bodo lahko najbolj zadovoljni konec leta? Še morda kakšen konkreten "skriti" nasvet za investitorje?

JERMAN: Investiranje je tek na dolge proge in na koncu so vedno najbolj zadovoljni tisti, ki vztrajajo pri zastavljenih ciljih in jih kratkoročni šumi ne vržejo iz tira. To pomeni, da ne delajo panike, ko je kakšno leto na kapitalskih trgih z vidika donosov nekoliko slabše, ampak po možnosti takšno leto izkoristijo za dodaten dokup, in potem ko se zgodi zgodba letošnjega leta, žanjejo odločitve preteklih let. 

KAPITAL: Kakšne novosti pripravljate za investitorje v letu 2024? Razmišljate o kakšnem novem skladu?

JERMAN: V letu 2024 načrtujemo, da bodo vsi skladi v upravljanju družbe usklajeni z 8. členom direktive o razkritjih, povezanih s trajnostjo, v sektorju finančnih storitev (SFDR). To bo vključevalo tudi združevanje nekaterih skladov.