KAKO POSKRBETI ZA VARNO IN DOSTOJNO POKOJNINO?!

Ob začetku delovne dobe si ne belimo glave s pokojnino in s tem, da nekoč ne bomo delali več. Po prvem ali drugem desetletju dela pa že razmišljamo o možnostih, kako bi se upokojili, kakšne so možnosti, da si sami krojimo zaključek dela. Nekateri varčujejo, drugi vlagajo, velika večina pa le čaka, da minejo štiri desetletja.

Postopek upokojitve je dokaj moderen, saj lahko vse naredimo elektronsko, kar je relativno enostavno. Kako poteka postopek upokojitve in kakšne so izjeme, so vprašanja, ki smo jih naslovili na generalnega direktorja ZPIZ Marijana Papeža. 

Kako ste zadovoljni z elektronskimi vlogami bodočih upokojencev? Se je ta način obnesel in ali morda pripravljate še kaj podobnega?

Marijan Papež: Zavod si že vrsto let prizadeva, da bi strankam približal poslovanje prek digitalnih storitev zavoda. Strankam zagotavljamo učinkovite e-storitve, ki so enostavne za uporabo.

 Storitev eVloge za VSE strankam omogoča pripravo in oddajo elektronskih vlog, tudi če nimajo digitalnega potrdila. Storitev je bila razvita v letu 2020, ko je bilo zaradi koronavirusa onemogočeno oziroma oteženo osebno poslovanje s strankami v prostorih zavoda. Storitev je bila zelo dobro sprejeta, pozitiven odziv pa beležimo še naprej. V letu 2023 je zavod s to storitvijo prejel več kot 67 tisoč vlog.

Poleg storitve eVloge za VSE zavod nudi tudi številne druge digitalne storitve: 

- portal Moj eZPIZ, ki je namenjen zavarovancem in upokojencem in združuje številne storitve, za večino katerih je potrebna registracija. Prek portala Moj eZPIZ stranke lahko elektronsko izpolnjujejo in oddajajo vloge, preverjajo stanje svoje zadeve, vpogledujejo v svoje podatke o nakazilih in v svoje podatke o zavarovanju, preko ePredala prejemajo dokumente, ki jih zanje pripravi zavod. 

Prek portala Moj eZPIZ registriran uporabnik lahko dostopa tudi do Osebnega informativnega pokojninskega kalkulatorja, ki mu omogoča izvedbo informativnega izračuna datuma izpolnjevanja pogojev za pridobitev pravice do starostne oziroma predčasne pokojnine ter višine pokojnine na podlagi njegovih osebnih podatkov, ki so zapisani v informacijskem sistemu zavoda in vplivajo na priznanje in odmero pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja,

- storitev Splošni informativni pokojninski kalkulator, ki uporabniku brez registracije na podlagi ročnega vnosa podatkov omogoča enostaven informativni izračun datuma izpolnjevanja pogojev za pridobitev pravice do starostne oziroma predčasne pokojnine ter izračun predvidene višine pokojnine,

- portal Moj BiZPIZ, ki je namenjen varnemu dostopu do elektronskih storitev BiZPIZ za organizacije,

- Digitalni prevzem dokumentov, ki omogoča prevzem zavodovih dokumentov (obvestil, potrdil …) v elektronski obliki,

- storitev Preverjanje istovetnosti prejetih dokumentov in fizičnih prepisov, ki omogoča preverjanje istovetnosti dokumentov, ki so jih stranke prejele kot fizični prepis (natisnjeno kopijo) dokumenta, ki je bil izdan v izvorno digitalni obliki.

Rast digitalnega poslovanja in uporabe digitalnih storitev iz leta v leto narašča. Uporaba digitalnih storitev za zavarovance in upokojence (eZPIZ) se je v letu 2023 povečala za 12 odstotkov, elektronsko poslovanje z organizacijami (BiZPIZ) pa se je povečalo za 10 odstotkov. Osebni informativni pokojninski kalkulator je v letu 2023 zabeležil skoraj 236 tisoč uporab, Splošni informativni pokojninski kalkulator pa več kot 123 tisoč uporab. Uporaba storitve Osebni informativni pokojninski kalkulator se je glede na preteklo leto povečala za 15 odstotkov. V prihodnje si bo zavod prizadeval, da bo spodbujal zavarovance in upokojence k še večji uporabi zavodovih e-storitev, ki jih bo dopolnjeval in uvajal še nove.

Kako dolgo je treba čakati na informativni izračun odhoda v pokoj in višine pokojnine? Zdaj je čakanje že več kot tri mesece ali je pričakovati, da bo šlo v prihodnje hitreje? Kdaj je optimalno oddati vlogo za upokojitev?

Marijan Papež: V povprečju smo te zahtevke v letu 2023 reševali 57 dni. Že vrsto let v zavodu razpravljamo, kako bi tovrstne zahtevke omejili, ker nikjer v zakonu ni določeno, da mora zavod te zahtevke reševati. Po uradni dolžnosti mora zavod zavarovancu, ki je dopolnil 58 let v tistem koledarskem letu, poslati obvestilo, kdaj bo izpolnil pogoje za upokojitev in kakšna je na podlagi obstoječih podatkov predvidena višina pokojnine. 

Zavod zadnja leta reši rekordno število zahtevkov in storitev, in če je bilo to v letu 2020 450 tisoč, v letu 2021 500 tisoč, v letu 2022 506 tisoč in lani že 535 tisoč, je normalno, da primarno rešujemo zahtevke za pridobitev pravic in ne informativne izračune, in zato traja reševanje teh dalj časa kot v preteklosti. V letu 2021 je zavod vzpostavil tudi osebni informativni pokojninski kalkulator, kjer si lahko vsak posameznik na podlagi digitalnega certifikata sam izračuna na podlagi podatkov, ki so zanj zbrani v zavodovi matični evidenci zavarovancev. Upali smo, da se bo s tem zmanjšalo število tovrstnih zahtevkov, pa se to ni zgodilo. Nekateri vlagajo zahtevke večkrat, skoraj na pol leta in več let pred upokojitvijo in želijo imeti odgovor hitreje kot nekdo, ki čaka na odločbo o upokojitvi in je pomembno, da dobi pokojnino čim prej. Predvsem tistim, ki večkrat vlagajo tovrstne zahtevke, in tudi vsem dtugim priporočam, da uporabljajo naš osebni informativni pokojninski kalkulator. Na ta način si lahko pridobijo izračun večkrat, vsak trenutek dneva. 

Vlogo za upokojitev je dobro oddati en mesec pred upokojitvijo oziroma največ dva meseca prej. Nekateri dajo vlogo že tri mesece ali več pred upokojitvijo in nam s tem povzročajo težavo, saj bi morali te vloge zavreči. Bistveni element za priznanje pravice do pokojnine je prenehanje zavarovanja. Odjava iz zavarovanja v primeru upokojitve je lahko opravljena največ 30 dni pred upokojitvijo.

Ko se bližamo upokojitvi, nas po navadi začne skrbeti, ali bo naša pokojnina dovolj visoka za življenje, ki smo ga vajeni. Kakšne ukrepe bi nam svetovali pred upokojitvijo? Ali delati dlje ali se dodatno zavarovati ali se morda delno upokojiti in v določenem odstotku delati dalje in prejemati delno pokojnino?

Marijan Papež: Nekatere začne skrbeti prepozno oziroma se v času, ko so še daleč pred upokojitvijo, ne zavedajo, kaj bo pri višini pokojnine pomenilo, če so bili plačani prispevki od nižjih osnov, kot bi lahko bili, in ne bi enega dela plače dobivali »na roko«. To je tudi v primerih, ko so napoteni na delo v tujino.

Ukrepati pred upokojitvijo je prepozno, pokojnina je odraz višine osnov, od katerih so bili plačani prispevki, in dolžine obdobja plačevanja prispevkov. Seveda pa si je s podaljšanjem ostajanja v zavarovanju tudi po izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino možno na ta način zagotoviti občutno višjo pokojnino. Že eno leto ugodnejšega vrednotenja pokojninske dobe brez dokupa, ki se vrednoti 3 odstotke (gre za odstotne točke), pomeni povečanje pokojnine za 4,7 odstotka, tri leta se vrednoti 9 odstotkov in pomeni povečanje pokojnine za dobrih 14 odstotkov, kar pa je veliko, in istočasno tudi prejemanje 40 odstotkov starostne pokojnine. Že večkrat sem povedal, da so ta tri leta najbolj plodna za pokojnino in ekonomski položaj. Dva bonusa istočasno. 

Možna je tudi delna pokojnina in ob vsaj 4-urnem dnevnem oziroma 20-urnem tedenskem delu oziroma zavarovanju se pridobi tudi sorazmerni del od 40 odstotkov starostne pokojnine. To pomeni, da kdor dela 4 ure dnevno, dobi pokojnino v višini 70 odstotkov (50 odstotkov za polovično upokojitev in 20 odstotkov kot del 40 odstotkov). 

Status samostojnih podjetnikov je za upokojitev zelo neugoden, saj imajo običajno zelo nizke odmere pokojnine. Ali je mogoče na tem področju kaj izboljšati?

Marijan Papež: Najprej je treba poudariti, da preko 80 odstotkov samostojnih podjetnikov plačuje prispevke od najnižje določene osnove, kar pomeni, da če to delajo večino časa zavarovanja, je njihova pokojnina odmerjena od najnižje pokojninske osnove, ki je socialni korektiv, za preko 20 odstotkov višja, kot bi bila odmera njihove pokojnine od dejanske pokojninske osnove. Prispevki, ki jih plačujejo, so prenizki in v bistvu ni pošteno, da jih tako veliko plačuje od najnižje določene osnove, ko se upokojijo, pa še negodujejo, da imajo nizko pokojnino. Pozabijo pa povedati, da so si ustvarili, tudi na račun plačevanja najnižjih prispevkov, premično in nepremično premoženje. Seveda niso vsi v enakem položaju v času opravljanja samostojne dejavnosti. Pošteno bi bilo, da plačujejo prispevke vsaj od osnove v višini najnižje pokojninske osnove. O višini prispevkov samostojnih podjetnikov bo morala teči razprava, ko se bo razpravljalo o reformi PIZ.

Pred nami je ponovno pokojninska reforma, ki jo moramo izvesti zaradi zahtev EU. Kaj bomo z njo pridobili? 

Marijan Papež: Ne strinjam se s tem, da jo moramo izvesti zaradi zahtev EU, ampak se sami zavedamo, da je to potrebno. Po predstavljenih izhodiščih reforme s strani MDDSZ so glavni cilji: zagotoviti dolgoročno vzdržnost sistema, dostojne pokojnine in preglednost sistema. Sedaj čakamo, da izhodišča sprejme tudi vlada in da se bo začela širša obravnava.

V večini držav ljudje lahko delajo in prejemajo 100-odstotno pokojnino. Ali razmišljate, da bi to z novo reformo uvedli?

Marijan Papež: V zvezi s tem so razmišljanja in predlogi zelo različni, v razponu od 0 do 100 odstotkov. Moje, že večkrat izraženo mnenje, je, da je že teh 40 odstotkov velik in zadosten ukrep za zagotavljanje namena, zaradi katerega se je vzpostavil ta institut. To je stimulacija za daljše ostajanje v zavarovanju oziroma za ponovno vključitev in s tem spodbujanje aktivne politike zaposlovanja starejših. Če bi se teh 40 odstotkov povečalo, pa bi bilo lahko največ do 50 odstotkov. Še enkrat poudarjam, da je to moje mnenje. V letu 2019, ko smo prešli z ZPIZ-2G z 20 na 40 odstotkov, smo v zavodu pripravili okrog 20 elementov, ki bi jih morali odločevalci upoštevati oziroma vsaj razpravljati o njih oziroma biti vsaj seznanjeni z njimi, preden so sprejeli odločitev. Kaj se bo na tem področju zgodilo, je težko napovedati.

 ....

Glede na to, da smo letos ponovno v letu, ko se pripravlja nova pokojninska reforma, je treba temeljito razmisliti o tem, ali ujeti še aktualne pogoje ali počakati na novo pokojninsko reformo, ki bo prinesla nove pogoje. Če pa ste med srečneži, ki so dobro vlagali v času dela, pa vas morda novi pogoji ne bodo prizadeli.

Pogoji za upokojitev:

• 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa,
• 65 let starosti in 15 let zavarovalne dobe.

Pogoji za pridobitev pravice do predčasne pokojnine

Za pridobitev pravice do predčasne pokojnine mora zavarovanec (moški in ženska) dopolniti starost 60 let in imeti 40 let pokojninske dobe.

Predčasna pokojnina je odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od pokojninske osnove tako kot starostna pokojnina. Tako odmerjena pokojnina se nato zmanjša za vsak mesec manjkajoče starosti do dopolnitve starosti 65 let za 0,3 odstotka, vendar največ za 18 odstotkov. Zmanjšanje pokojnine je trajno.

Ob dopolnitvi 38 let pokojninske dobe brez dokupa se starostni pogoj 65 let za pridobitev pravice do starostne pokojnine zniža:

• ženski ali moškemu zaradi skrbi za otroke za največ štiri leta (do dopolnjenih 61 let) in
• moškemu zaradi služenja obveznega vojaškega roka za največ dve leti (do dopolnjenih 63 let starosti).

Benificirana doba

Pravico do starostne pokojnine je mogoče pridobiti pri nižji starosti zaradi:

• dela na delovnih mestih, na katerih se je zavarovalna doba štela s povečanjem (tako imenovane beneficirane dobe),
• osebnih okoliščin, ki so pogojene z zdravstvenim stanjem, zaradi katerih so bile osebe do 31. decembra 1999 upravičene do štetja zavarovalne dobe s povečanjem, od 1. januarja 2000 pa do prištete dobe.

avtorica: Vanja Borovac