Krize niso nič nenavadnega – so del naravnega cikla in že pri analizi prejšnjega stoletja lahko identificiramo približno 20 različnih kriz, ne da bi upoštevali geopolitične dogodke, vojne in teroristične napade, ki so povzročili nenaden padec trgov ali pa ne nazadnje pandemije, ki smo ji priča sedaj.

V prvi vrsti bi moral vsak vlagatelj že na začetku poskrbeti za strukturo portfelja, ki ne bi bila preveč izpostavljena tveganjem oziroma sestavljena le iz delnic. Pri ustreznih razmerjih ta vključuje delnice, obveznice, denar, surovine, alternativne naložbe in drugo; te vrste naložb seveda morajo imeti med seboj ustrezna razmerja z upoštevanjem profila tveganja vlagatelja, želene ročnosti in njegovih potreb po likvidnosti. Pri ustrezni strukturi naložbenega portfelja vlagatelji tudi med krizo ne utrpijo tako visokih izgub kot splošni trg. Temu smo bili priča tudi med zadnjo finančno krizo, ko so slovenski vlagatelji zaradi neustreznega razmerja med naložbenimi tipi utrpeli višje padce kot vlagatelji na razvitih trgih.

Na kaj biti pozoren?

Investiranje med krizo je brez dvoma tvegano početje, saj nihče ne ve, kdaj se je kriza začela in kdaj se bo končala. Tudi recesije z dvojnim ali trojnim dnom so realna možnost in pri poskusih lovljenja najnižjih tečajev je večja verjetnost, da boste na koncu razočarani. Še vedno vlagatelji, ki investirajo med krizo in uspejo na to gledati racionalno, po navadi odidejo kot zmagovalci.

Da bi razumeli obnašanje vlagateljev v negativnih in pozitivnih obdobjih, se moramo obrniti na vedenjske finance. Ta veda poskuša razložiti in primerjati odnos vlagateljev v realnem svetu v primerjavi s tistim, ki ga predvideva finančna teorija. Številne študije kažejo na to, da so vlagatelji veliko bolj čustveno dojemljivi do izgub kot do dobičkov, četudi gre za isto višino sredstev. Posamezni vlagatelj ima več kot 50-odstotno možnost, da bo prodal boljšo delnico ali sklad – obenem pa se v večini primerov v povprečju izkaže, da se te enote, ki jih je vlagatelj prodal, v naslednjem obdobju izkažejo za bolj donosne od trga; enote, ki jih vlagatelj obdrži, pa za manj donosne od trga (študija iz leta 1998). Vzemimo za primer igro blackjack. Če igralec zmaguje, bo začel igrati bolj konzervativno in staviti manjše vložke, da bi obdržal svoje dobičke. Če bo isti igralec začel izgubljati, je večja verjetnost, da bo začel z bolj tveganimi stavami in višjimi vložki, da bi nadoknadil to izgubo. Na žalost pa višje tveganje ob izgubah le potencira višino padca.

Ta čustveni odziv ostane tudi, ko se okrevanje že prične - raziskave v ZDA kažejo na to, da več kot 90 odstotkov tako imenovane generacije milenijcev ne zaupa kapitalskim trgom. Tudi v obdobju rekordno nizkih obrestnih mer je več kot 40 odstotkov prostih sredstev te generacije bilo v denarju.

Kako izkoristiti krizo?

Ko večina vlagateljev paničari in prodaja naložbe, tisti z racionalnim pogledom na dogajanje vidijo nizke tečaje kot nakupno priložnost. Kupovanje od nekoga, ki prodaja za vsako ceno zaradi panike, je kot kupovanje na razprodajah. Strah po navadi tečaje delnic zniža krepko pod fundamentalno vrednost posameznega podjetja – še vedno so potrebne analize, če je padec posledica strahu ali samega poslovanja –, nato pa se tečaji vrnejo na pričakovane nivoje. Pri analiziranju čisto vseh kriz se je do zdaj izkazalo, da je strah večine vlagateljev predstavljal življenjsko priložnost za peščico tistih, ki so videli pravo vrednost podjetij.

Delniški trgi pa niso edina možnost za investiranje med krizo. Med zadnjo so namreč bile na udaru tudi cene nepremičnin in vsi vemo, kaj se sedaj dogaja na nepremičninskem trgu. Tudi tukaj so vlagatelji pretiravali, spet drugi pa so izkoristili priložnost in prihajali do cenejših nakupov v segmentu, ki je bil med najbolj prizadetimi. Tretja možnost pa so razni izvedeni finančni instrumenti, s katerimi lahko stavite na padec trgov. Prodaja na kratko ali pa razne oblike opcij lahko prinesejo dobiček tudi v negativnih obdobjih. A tovrstne opcije niso primerne za nepoučene vlagatelje in bi se ti tem opcijam morali izogibati.

Torej, v prvi vrsti morate poskrbeti za ustrezno strukturo obstoječega portfelja. Kadar nastopi kriza, se izogibajte čustvenim odzivom ter analizirajte zadevo. Če najdete nakupne priložnosti, jih izkoristite, pri tem pa bodite pozorni predvsem na sektorje, ki bodo najbolj prizadeti. Če ste izkušen vlagatelj in trgujete tudi sami, lahko portfelj dodatno zavarujete tudi z raznimi izvedenimi finančnimi instrumenti.

Vsekakor pa se posvetujte s finančnim strokovnjakom!