Kako se pripraviti na morebitno gospodarsko upočasnitev?

Inflacija je termin, ki v zadnjem času pogosto dominira na naslovnicah finančnih revij in časopisov. Za vlagatelja je pomembno vedeti, kaj sploh je inflacija in kako lahko sprememba inflacije vpliva na naložbeni portfelj. Na kratko, inflacija pomeni rast cen oziroma padec vrednosti denarja. Rezultat višje inflacije je vedno enak: zaradi višje inflacije lahko s svojimi prihranki kupite vedno manj dobrin.

Poglejmo si, kaj lahko pričakujemo in kako se pripraviti na morebitne gospodarske izzive.

Ekonomski kazalci in napovedi

Če se dotaknemo najprej ZDA, čeprav še vedno obstaja verjetnost mehkega pristanka, več kazalcev kaže na možnost upadanja gospodarstva, kot pa na nadaljevanje rasti. Med glavnimi skrbmi so padec gradnje novih stanovanj in obrnjena krivulja donosnosti ameriških državnih obveznic. Kljub temu pa so analitiki mnenja, da bo gospodarstvo doživelo bolj blago upočasnitev kot pravo recesijo.

V Evropi je stanje nekoliko slabše. Med tem ko se za Slovenijo še ne pričakuje recesija, bo največje evropsko gospodarstvo - Nemčija - v zadnjem letošnjem četrtletju po številnih napovedih beležilo padec v višini 0,4 - 0,6 odsototka. Več o stanju v Nemčiji sem pisal v enem preteklih prispevkov. Stanje pa ni najbolj rožnato niti v Sloveniji. Glede na oceno iz najnovejšega poročila o svetovnih gospodarskih obetih, objavljena med jesenskim srečanjem IMF in Svetovne banke, bo gospodarska rast Slovenije letos hitrejša od prejšnje napovedi iz aprila. IMF je ob tem dvignil napoved letošnje inflacije za Slovenijo. Medtem ko je aprila predvidel, da bo povprečna letna rast cen življenjskih potrebščin letos dosegla 6,4 odstotka, zdaj ocenjuje, da bo ta številka precej višja – 7,4 odstotka. Prihodnje leto naj bi se inflacija znižala na 4,2 odstotka. Seveda je napoved višje gospodarske rasti pozitivna, vendar je pomembno razumeti njen izvor. Povišane cene izdelkov zaradi višjih cen surovin sicer dvigujejo BDP, vendar inflacija ne vpliva vedno pozitivno na profitabilnost podjetij.

Vir: Michael A.Arouet, LinkedIn

Neželen učinek visokih obrestnih mer

Kar je zaskrbljujoče tako v Sloveniji, kot tudi v Nemčiji in nas ne more navdajati z optimizmom, je stanje v gradbeništvu. Nemčija je namreč samo v zadnjih 8 mesecih izdala kar za 28 odstotkov manj gradbbenih dovoljenj, kot v primerljivem obdobju lani. Podobnemu trendu smo priča tudi v Sloveniji. Čeprav še nismo videli padca cen na nepremičninskem trgu, lahko spremljamo močno upočasnitev števila transakcij, ki so se po zadnjih podatkih prav tako znižale za okoli 30 odstotkov.

Trenutno stanje je v prvi vrsti posledica najhitrejšega dviga obrestnih mer ECB in Fed v zgodovini. Visoke obrestne mere pomenijo večje stroške zadolževanja za podjetja in posameznike, kar lahko vodi v zmanjšanje investicij in potrošnje. Kot kaže, bodo visoke obrestne mere z nami dlje časa, kot se je sprva pričakovalo. Prvi najverjetnejši premik navzdol se pri ECB pričakuje spomladi, realne ocene pa rok za prvi rez obrestnih mer postavljajo v drugo polovico prihodnjega leta. Kot pa je značilno, prvi premik še ne prinese ughodnih razmer, saj smo tudi do trenutnega stanja potrebovali približno eno leto dvigov in zasedanj predstavnikov centralnih bank. Menite, da bo evropsko gospodarstvo in potrošniki uspeli brez težav preživeti več kot eno leto v trenutnih razmerah? 

Vir: Bloomberg

Strategije za investiranje

Za vlagatelje v takem okolju ni veliko za razmišljati. Da bi svoje naložbe prilagodili zahtevnejšemu gospodarskemu okolju, je v prvi vrsti treba znižati izpostavljenost najbolj tveganim naložbam, kot so delnice podjetij iz držav v razvoju. Namreč le te niso podvržene samo višjim nihanjem in nizki likvidnosti, podvržene so tudi valutnemu tveganju, ki v času visokih obrestnih mer območja evra ter ZDA ne govori v prid visoko zadolženim razvijajočim se trgom. Torej pri delniškem delu naložb lahko govorimo o stabilnih podjetjih razvitih držav, še posebej podjetij, ki izplačujejo dividende. Najbolj se v takih okoljih izkažejo defenzivni sektorji, kot so potrošniške dobrine, zdravstvo in komunalne storitve. Osebno menim, da delež delniških naložb v tem trenutku ne sme predstavljati več kot 30 odstotkov vseh investiranih sredstev (delnice, obveznice, terjatve, kripto, depoziti, nepremičnine itd.).

Pri dolžniškem delu vaših naložb pa bi se iz dolgoročnih državnih obveznic usmeril predvsem v kratkoročne terjatve. Nenazadnje lahko v tem primeru zaradi kratke dobe govorimo o denarnih ekvivalentih. Še posebej tu do izraza pridejo zavarovane terjatve, kot jih ponujamo na naši platformi Nekster. Platforma Nekster povezuje investitorje in na drugi strani podjetja, ki bi rada prišla do likvidnostnih sredstev na preprost način. Platforma Nekster velja za edinstveno rešitev, ki vlagateljem ponuja investiranje v zavarovane terjatve. Kaj pa to pomeni? To pomeni, da vlagatelji z nakupom terjatve ne tvegajo izgube sredstev, saj za poplačilo le-teh jamči kreditna zavarovalnica.

Vsekakor pa ne gre pozabiti niti na surovine, ki se praviloma v obdobjih povišane inflacije izkažejo kot dobra varovalka. Pri tem se osebno ne bi posvečal le eni surovini, ampak bi najraje izbral enega od surovinskih ETF skladov, s čimer poskrbimo tudi za široko razpršitev ter dodatno razbijanje stopnje tveganja.

Zaključek

V času, ko se svetovno gospodarstvo pripravlja na morebitno upočasnitev v letu 2024, je ključnega pomena, da vlagatelji razumejo trenutne gospodarske razmere in se ustrezno pripravijo. Z naraščajočimi obrestnimi merami, visoko inflacijo in številnimi ekonomskimi kazalniki, ki kažejo na upočasnitev, je pomembno, da vlagatelji prilagodijo svoje strategije. Na kratko: nekoliko znižati izpostavljenost delnicam ter se osredotočiti na defenzivne sektorje ter dividendne delnice razvitih držav; dolžniški del portfelja usmeriti v kratkoročne terjatve, nikakor pa ne gre pozabiti niti surovin, izpostavljenost katerim lahko še najbolj dosežete z razpršitvijo med surovinske ETF sklade.

Vlagatelji se morajo zavedati, da je razumevanje trenutnih gospodarskih trendov in prilagajanje naložbenih strategij ključno za uspešno navigacijo skozi morebitne gospodarske izzive, ki jih prinaša prihajajoče obdobje.

Razkritje: Prispevek izraža mnenje avtorja in ne predstavlja nasveta ali naložbenega priporočila. Avtor je solastnik in direktor družbe Nekster d.o.o. in Nekster Finance, d.o.o.