Kateri vir financiranja izbrati, ko se zanj odločamo?

Financiranje je ključni element pri razvoju podjetja, saj zagotavlja sredstva, ki jih podjetje potrebuje za rast in širitev poslovanja. Kateri viri financiranja obstajajo in kako jih delimo? Kateri so primerni za katero situacijo?

Viri financiranja za podjetja so raznoliki in jih v osnovi delimo na notranje in zunanje vire. Notranje financiranje se nanaša na sredstva, ki jih podjetje pridobi znotraj svojih obstoječih virov. Sem spadajo:

• Akumulacija dobička: Podjetje lahko reinvestira del dobička nazaj v poslovanje namesto, da bi ga razdelilo med lastnike ali delničarje.
• Depreciacija: Podjetje lahko z uporabo odpisov sredstev ustvari sredstva, ki jih lahko nato reinvestira v poslovanje.
• Zmanjšanje obratnega kapitala: Podjetje lahko zmanjša zaloge, zmanjša stroške ali izboljša upravljanje terjatev, da sprosti sredstva za financiranje rasti.

Zunanje financiranje vključuje pridobivanje sredstev iz virov zunaj podjetja. Sem spadajo:

• Dolžniško financiranje: Podjetja lahko pridobijo posojila od bank ali drugih finančnih ustanov. Dolžniško financiranje lahko vključuje kratkoročne kredite, dolgoročna posojila ali obveznice.
• Lastniško financiranje: Podjetja lahko pridobijo sredstva z izdajo delnic ali deležev. Sem spadajo zasebna naložba (npr. poslovni angeli, zasebni skladi) ali javna naložba (npr. izdaja delnic na borzi). Lastniško financiranje lahko vključuje tudi prihodke iz partnerstev, združitev ali prevzemov.
• Državne subvencije in nepovratna sredstva: Podjetja lahko pridobijo sredstva iz državnih programov ali mednarodnih organizacij, ki nudijo finančno podporo za določene projekte ali sektorje. To lahko vključuje nepovratna sredstva, posojila s subvencioniranimi obrestnimi merami ali davčne olajšave.
• Trgovsko financiranje: Podjetja lahko pridobijo financiranje od dobaviteljev ali strank. To lahko vključuje podaljšanje plačilnih rokov, predplačila ali kreditiranje blaga in storitev.

Delitev virov financiranja

Viri financiranja se lahko delijo glede na različne kriterije, kot so obdobje, vrsta ali struktura financiranja. Pri ročnosti financiranja lahko delimo na kratkoročno in dolgoročno. Kratkoročno običajno vključuje sredstva, ki se zagotovijo za obdobje do enega leta. Kratkoročno financiranje se pogosto uporablja za financiranje obratnega kapitala, kot so zaloge in terjatve. Primeri kratkoročnega financiranja vključujejo prekoračitev, trgovsko financiranje in kratkoročna posojila. Dolgoročno financiranje pa se nanaša na sredstva, ki se zagotovijo za obdobje več kot enega leta. Dolgoročno financiranje se običajno uporablja za financiranje naložb v trajna sredstva ali za strateške projekte. Primeri dolgoročnega financiranja vključujejo dolgoročna posojila, izdajo obveznic in lastniško financiranje.

Financiranje lahko delimo tudi na vrste financiranja. Poenostavljeno povedano poznamo dolžniško in lastniško financiranje. Dolžniško financiranje vključuje zbiranje sredstev s posojili, obveznicami ali drugimi oblikami zadolževanja. Dolžnik se zaveže, da bo v določenem času vrnil glavnico in plačal obresti. Primeri dolžniškega financiranja vključujejo posojila, izdajo korporativnih obveznic in lizing.

Lastniško financiranje pa se nanaša na pridobitev sredstev z izdajo delnic ali drugih lastniških instrumentov. V tem primeru investitorji postanejo delničarji podjetja in imajo pravico do morebitnih dobičkov (dividende) in glasovanja na skupščinah. Primeri lastniškega financiranja vključujejo izdajo delnic, pridobitev tveganega kapitala in zasebno naložbo v podjetje.

Viri financiranja so ključnega pomena za uspeh podjetij in organizacij, saj omogočajo njihovo rast, razvoj in nemoteno poslovanje. Pravilna izbira in kombinacija finančnih virov je ključna za doseganje optimalne finančne strukture, ki podpira dolgoročne cilje podjetja. Razumevanje različnih vrst financiranja ter njihovih prednosti in slabosti je bistveno za oblikovanje učinkovite strategije financiranja.

Nejc Apšner je direktor Nekster Finance, d.o.o., fintech podjetja z edinstvenim pristopom, ki je v slovensko gospodarstvo prelilo že več kot 400 milijonov evrov.