Kristina Kočet Hudrap
Kristina Kočet Hudrap
Objavljeno 30. 12. 2022

Kje so priložnosti za črpanje evropskih sredstev v novi finančni perspektivi

image placeholder

Manjše razvojne razlike in močno, konkurenčno ter v prihodnost naravnano gospodarstvo so temelji, na katerih Evropska unija gradi svojo prihodnost. V ta namen je oblikovana evropska kohezijska politika, ki je glavna naložbena politika Evropske unije. 

 

Države članice sredstva teh skladov, kot vemo, koristijo na podlagi strategije Evropske unije in svojih lastnih razvojnih programov. V obdobju 2021–2027 se kohezijska politika financira in izvaja iz štirih skladov: Evropski sklad za regionalni razvoj, Kohezijski sklad, Evropski socialni sklad plus in Sklad za pravičen prehod.  

V okviru tega programa so načrtovana sredstva evropske kohezijske politike za obdobje  2021–2027 na nacionalni ravni. V program so vključeni štirje skladi:

  • Kohezijski sklad oziroma KS (celotna Slovenija): 718,19 milijona evrov.
  • Evropski sklad za regionalni razvoj oziroma ESRR (ločeno na vzhodno kohezijsko in zahodno kohezijsko regijo): 1.599,79 milijona evrov.
  • Evropski socialni sklad plus oziroma ESS+ (ločeno na vzhodno kohezijsko in zahodno kohezijsko regijo): 635,97 milijona evrov.
  • Sklad za pravičen prehod oziroma SPP (za dve premogovniški regiji: Zasavje in savinjsko-šaleško regijo): 258,72 milijona evrov. To je nov sklad, ki bo dodatno zagotavljal podporo ljudem, gospodarstvu in okolju na območjih, ki se soočajo s socialno-ekonomskimi izzivi, izhajajočimi iz procesa prehoda na energetske in podnebne cilje unije za leto 2030 ter na podnebno nevtralno gospodarstvo unije do leta 2050.

Delo v konzorciju

Pomembno je poudariti, da podjetja lahko do virov financiranja za razvoj in raziskave pridejo samo kot partnerji v konzorciju. Seveda se v podjetjih, ki v konzorciju še niso sodelovala, vprašajo, kako lahko to izvedejo v praksi. 
* Podjetje v konzorcij stopi samo v primeru projekta, ki se izvaja z njihovega strokovnega področja. 
* Pomembno je zavedanje, da bo projekt bolje tekel, če bodo partnerji v konzorciju drug drugemu v podporo, da so pravzaprav bolj prijatelji kot partnerji. Zato je morebiti najbolje partnerje za delo v konzorciju izbrati med svojimi dobavitelji in kupci.  
* Izzivi pa so, da ima vsak partner svoje lastne interese, da si po navadi želijo raziskovalci iz akademske sfere izvajati samo raziskave in da večinoma na komercialne partnerje gledajo kot na nujno zlo in nasprotno. 
* Vse bolj se izkazuje tudi pomen dobre koordinacije pri pripravi projekta – če koordinator ni dovolj dosleden in strog, če nima avtoritete ali celo znanja, potem koordinacija ni osredotočena in lahko vsak partner sili v svojo smer. 

 

Aktualni razpisi in višina subvencij

Aktualen je razpis za Sofinanciranje raziskovalnih inovacijskih projektov od TRL 6 do TRL 9. V okviru projektov bo na voljo denar za izvajanje razvojnoraziskovalnih in inovacijskih projektov novih tehnoloških rešitev, novih produktov, storitev in procesov. Na razpis se lahko prijavijo vsa podjetja, čas za prijavo je do 3. aprila 2023, na voljo pa jim je subvencija v višini do 300 tisoč evrov oziroma v deležu med 25 in 60 odstotki. 

Že 19. decembra se zapre razpis za sofinanciranje v turizmu. Kar 50 milijonov evrov je na voljo za popolno prenovo obstoječih turističnih zmogljivosti, kot so hoteli, gostišča, penzioni, visokokvalitetni kampi, glampingi pa tudi turistične kmetije. Za gradnjo novih nizkoenergijskih učinkovitih stavb, pri katerih mora biti poraba energije 20 odstotkov nižja od standardov za skoraj ničenergijske stavbe, je na voljo 20 milijonov evrov. 

Načrtovana vrednost investicije mora znašati najmanj 300 tisoč evrov oziroma največ do enega milijona evrov za popolno rekonstrukcijo, v primeru novogradnje pa največ 1,8 milijona evrov. Višina subvencije je med 15 in 50 odstotki. 

Tukaj pa so še subvencije Eko sklada, ki znašajo petino celotne investicije. Ker je zanimanja zelo veliko, smo podrobneje pogledali sofinanciranje postavitve sončne elektrarne. Za prijavo je časa samo še do 13. januarja 2023. Eko sklad povrne petino, vendar pa ne več kot 200 evrov na 1 kW inštalirane nazivne električne moči. Upravičeni stroški so:

  • nakup in vgradnja naprave za pridobivanje elektrike z izrabo sončne energije,
  • nakup in vgradnja hranilnika energije,
  • pripadajoča električna inštalacija in oprema,
  • priprava in izvedba obrtnih in inštalacijskih del,
  • strokovni nadzor v vrednosti 3 odstotkov od upravičenih stroškov celotne operacije.

Več rokov za prijave pa je na razpisu za podporo krožnemu gospodarstvu za mala in srednje velika podjetja (MSP). Z javnim razpisom želijo podpreti intenzivni proces trajnostne in krožne preobrazbe poslovanja s poudarkom na zasledovanju strateških cilje učinkovite rabe virov, povečevati pozitivne vplive na podnebje in okolje, povečevati produktivnost in konkurenčnost. Roki za oddajo prijav podjetij z do 20 zaposlenimi so 16. januar 2023, 15. junij 2013, 12. november 2023 in 15. marec 2024, za podjetja z več kot 20 zaposlenimi pa so roki 15. april 2023, 15. september 2023, 15. januar 2024 in 15. april 2024.

 

Ne bo šlo več brez LCA-analize

Podjetja bodo morala na splošno, ne le za potrebe razpisov, vključevati dokazilo zelenega vpliva z analizo življenjskega cikla LCA (Life Cycle Assessment). Gre za metodologijo za ocenjevanje okoljskih vplivov v vseh fazah življenjskega cikla izdelka, procesa ali storitve. Običajne faze življenjskega cikla vključujejo ekstrakcijo surovin, predelavo materiala, proizvodnjo, distribucijo, uporabo in scenarij izteka življenjske dobe. V analizo so vključene vse vrste vplivov na okolje, kot so poraba virov, vode in energije, emisije CO2 in ostale emisije nevarnih snovi. Metodologija LCA je torej temeljnega pomena za odgovor na vprašanje: katera strategija krožnega gospodarstva prinaša največ koristi z vidika okolja? Brez možnosti objektivnega merjenja teh vplivov vzdolž celotne vrednostne verige je težje sprejemati racionalne in učinkovite odločitve za izboljšanje okoljske uspešnosti ali jih verodostojno sporočiti deležnikom. Zato kombinirana uporaba modelov LCA in krožnega gospodarstva proizvajalcem omogoča objektivno in učinkovito ocenjevanje ter izvajanje lastnih trajnostnih strategij.

 

Kam bodo usmerjena kohezijska sredstva

Cilji kohezijske politike so naslednji: 
* Evropa s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe.
Kaj se bo financiralo? Področje RRI v javnem in zasebnem na TRL 6–TRL 9 ter spodbujanje med njimi. Denar bo tudi za pilotno demonstracijske centre na  TRL 6 do TRL 9. Pomoč podjetjem pri testiranju tehnologij umetne inteligence pred vstopom na trg, pa tudi raziskovalcem na začetku kariere ter raziskovalcem v gospodarstvu. Pomembni pa so tudi vavčerji za digitalno preobrazbo MSP.  
* Bolj zelena, nizkoogljična Evropa s spodbujanjem prehoda na čisto in pravično energijo, zelene in modre naložbe, krožno gospodarstvo, prilagajanje podnebnim spremembam ter preprečevanje in upravljanje tveganj.
* Bolj povezana Evropa z izboljšanjem mobilnosti in regionalne povezljivosti IKT, pri čemer je specifičen cilj mobilnost v mestih. 
* Bolj socialna Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic, s poudarkom na spodbujanju medgeneracijskega sodelovanja.
* Evropa bliže državljanom s spodbujanjem trajnostnega in celostnega razvoja mest, podeželja in obalnih območij ter lokalnih pobud.
* Evropa za pravilen prehod. Znotraj tega deluje Sklad za pravičen prehod obeh premogovnih regij – savinjsko-šaleške in zasavske regije.

     

Kaj smo se naučili v minulem letu

Leto, ki se izteka, nam je spet ponudilo nekaj sporočil za delo v prihodnje. Že večkrat smo opozorili, da mora prav vsak projekt imeti zeleni vpliv, in to bo veljalo tudi za naprej. Poseben izziv letos je bil preveč razpisov naenkrat oziroma v kratkem času, kar je pomenilo, da je bilo za pripravo projektne dokumentacije zelo malo časa. Podjetja je razveselilo dejstvo, da so bili po dolgem času na voljo tudi razpisi za nakup strojev in opreme in da se nepripravljeni projekti seveda zaradi vsega tega niso mogli prijaviti. Letošnje leto, ko med drugim ni pravočasnih dobav strojev, se je za industrijo izkazalo še težje kot v covidnem letu 2020. 

Revija

Izšla je nova številka

KAPITAL za naročnike

Letno izide 6 številk REVIJE KAPITAL!
Cena posamezne številke je 4,90 eur!

Naročite se na šest številki REVIJE KAPITAL v letu 2023 in 2024 in po plačilu DVOLETNE naročnine 58,50 €, boste BREZPLAČNO prejeli knjigo 50 SLOVENSKIH ZGODB O USPEHU!

RevijaRevijaRevija
PRIJAVA NA E-NOVICE

Vsak teden štiri aktualne novičke, da boste na tekočem.