Matjaž HAN, minister za gospodarstvo, tehnologijo in šport

»… Mislim, da je sedaj pravi čas, da se začnemo pogovarjati o reformah. Pri tem pa se moramo najprej vsi Slovenci usesti, tako levi kot desni, in se dogovoriti, kam želimo peljati to Slovenijo. In ko bomo našli vsaj minimalno soglasje, bomo šele lahko gradili temelje davčne, nepremičninske in še kakšne reforme …«

Kapital: Ministrstvo ste prevzeli pred dobrim letom. V tem času se je zgodilo marsikaj, od vojne v Ukrajini do energetske krize in visoke inflacije. V veliki meri ste se morali ukvarjati z reševanjem trenutnih razmer v gospodarstvu in podjetjih, ki jih je kriza prizadela. Kje pa smo po enem letu na področju davčne reforme, nepremičninskega davka, s.p.-jev, uvedbe socialne kapice ... Zdi se, kot da za tiste prave reforme še ni prišel pravi čas. Bo v tem letu?
 

Matjaž HAN: Vaša ugotovitev je točna. Ko smo prevzeli ministrstvo, smo vedeli, da prihajajo težki časi, nismo pa vedeli, da bodo tako težki. Zato smo se najprej osredotočili na reševanje aktualnih problemov, in to 
tako, kot jih je pravzaprav reševala vsa Evropa – če želite, na bolj gasilski način. Pomembno je bilo, da smo pomagali gospodarstvu in ljudem. Zavedali smo se, da morajo podjetja to krizo najprej preživeti, da bomo nato lahko povečevali njihovo produktivnost in dodano vrednost. Vesel sem, da smo tudi v tesnem sodelovanju s predstavniki različnih gospodarskih organizacij uspeli pomagati gospodarstvu. Vsega žal nismo mogli urediti, je pa res, da vse rešitve tudi niso bile v naši moči.
Mislim pa, da je zdaj prišel čas, da se začnemo pogovarjati o reformah. Zdravstvena se intenzivno pripravlja. Narediti pa moramo korak naprej tudi pri davčni in nepremičninski reformi, prevetriti moramo tudi socialno politiko. Pri tem pa se moramo najprej vsi Slovenci usesti, tako levi kot desni, in se dogovoriti, kam želimo peljati to našo Slovenijo. In ko bomo našli vsaj minimalno soglasje, bomo lahko na teh temeljih gradili temelj davčne, 
nepremičninske in še kakšne reforme. Slovenija je tako majhna država, da bi lahko našli skupni konsenz. In ko bomo dosegli konsenz in reforme sprejeli, jih dajmo za božjo voljo pustiti pri miru vsaj deset do petnajst let. Samo tako bo gospodarstvo lahko v miru delalo brez strahu, da bo prišla nova vlada in znova posegla v reforme in jih prilagodila svoji ideologiji. Gospodarstvo in z njim tudi mi vsi potrebujemo več stabilnosti in predvidljivosti.

Kapital: Slovenija ali, bolje rečeno, tisti, ki to državo vodijo, torej ministri, doživljajo kar nekaj bolečih trenutkov. Kako se počutite kot minister za gospodarstvo, ko v medijih preberete novico, da bo Magna investirala na Madžarskem 50 milijonov evrov in zaposlila nekaj sto ljudi, ko po drugi strani zapušča Slovenijo in nova tovarna sameva sredi polj?
 

Matjaž HAN: Povsem jasno mi je, da nekdo, ki pride na pomembno funkcijo, pobere od svojih predhodnikov tako dobre kot slabe stvari. Sam nisem navajen, da bi s prstom kazal na svoje predhodnike. Moj način dela je, da skušam slabe stvari popraviti, dobre stvari pa ohraniti in narediti še korak naprej. Kar se tiče Magne, je tudi meni žal, da so umaknili lakirnico iz Slovenije. A tovarna ostaja v Sloveniji, v Mariboru imajo zdaj podporni razvojni center za vse svoje lokacije. Razumeti moramo, da je Magna multinacionalka, ki se ravna po poslovnih pogojih v posameznih državah. Na temo sodelovanja z Magno sem se v Gradcu pogovarjal tudi z deželnim glavarjem in dejstvo je, da je Magna tam precej omejena s prostorom in da je proizvodnjo prenesla v Gradec predvsem zaradi zmanjšanja naročil. Seveda ima Magna v Sloveniji še kar nekaj obveznosti do države. Te zadeve rešujemo, v tem trenutku pa ne želim govoriti, v kateri fazi smo. Ko bo čas za to, bomo o tem tudi obvestili javnost. Mi smo z njimi v kontaktu in prizadevali si bomo, da jih bomo zadržali. Pogovarjamo se namreč o nadaljnjih možnostih in sodelovanju v Sloveniji, če bodo ustrezne poslovne priložnosti. Prepričan pa sem, da se obetajo boljši časi in da bo lahko v prihodnje tudi tovarna v Hočah začela poslovati v polnem zagonu. Sem pa se v svojem mandatu tudi naučil, da si vse države prizadevajo privabiti tuje investitorje, pa naj gre za Avstrijo, Madžarsko ali koga drugega. In trdno sem prepričan, da  nismo nič slabši od drugih, mogoče smo včasih premalo agresivni. Tudi to bi radi v našem ministrstvu spremenili.

»… Naše ministrstvo je že pred pol leta predlagalo hitrejši sistem, da delavca pripeljemo v Slovenijo, pridobi dovoljenje in potem ima podjetje šest mesecev časa, da uredi vso dokumentacijo. Mislim, da bomo z novim zakonom o tujcih nekatere zadeve hitreje uredili …«

Kapital: Kaj je največji problem slovenskih podjetij? Zdi se, da je večja težava pomanjkanje delavcev kot visoke cene energentov?
 

Matjaž HAN: Kadri so zagotovo velik problem tudi v drugih državah, ne le v Sloveniji. Brezposelnost še nikoli ni bila tako nizka. Če se vrnem k tujim investicijam, je Slovenija navkljub pomanjkanju kadrov še vedno zelo zanimiva za tuje investitorje. Se pa bomo morali, tudi na primeru Magne, odločiti, kakšne investicije si želimo in kje. Mora nam biti jasno, da ekološko kmetovanje ob avtocestnem križu verjetno ni mogoče, zato bi se tam verjetno lahko odločiti za druge dejavnosti, morda industrijo. 
Dejstvo je tudi, da v vsaki slovenski občini ne bomo mogli imeti industrijske cone, tudi vsaka občina ne more biti turistični biser. Nekatere občine bodo zelo industrijske, druge zelo turistične, tretje mogoče kmetijske. Ne bo pa mogla vsaka občina imeti vsega. Ta dogovor bo treba v Sloveniji doseči in nato ciljno usmerjati razvojna sredstva, da se bo vsak del Slovenije optimalno razvijal. Vsi nam govorijo, kako čudovita dežela je Slovenija, in le malo potrebujemo, da bo takšna tudi zares. A za to potrebujemo pogovor in medsebojno spoštovanje, sodelovanje med vsemi nami, ne pa takšnega tekmovanja, kot je sedaj v političnem prostoru.

Kapital: Ena od večjih težav bo v prihodnosti vedno večje pomanjkanje kadrov. Hrvaški turizem bi zelo težko deloval brez delovne sile iz Srbije, pa še jezikovne bariere nimajo. Kako to rešiti v Sloveniji?
 

Matjaž HAN: Pred dvema, tremi leti si sploh nismo predstavljali, da bomo imeli pomanjkanje delavcev, in to tako rekoč na vseh področjih. In zdaj je vrag res odnesel šalo. Čim prej bomo morali spoznati, da bomo morali za nadaljnjo rast nujno pripeljati delavce v Slovenijo tudi iz drugih držav, seveda tiste, ki si to želijo. Potem pa jim pomagati, da se čim bolje vključijo v družbo in v Sloveniji normalno zaživijo. Naši demografski trendi so zelo slabi in kaj drugega nam ne preostane. Veliko Slovencev je šlo delat tudi v tujino, pa čeprav hkrati ugotavljamo, da se jih vedno več vrača, saj se tudi v tujini ne cedita le med in mleko.
A da bomo pritegnili dobre kadre, bomo morali nujno spremeniti davčno politiko. Že prejšnja vlada jo je hotela spremeniti. Čeprav takrat nisem bil navdušen nad tem, menim, da bomo to morali narediti; tako bi postali zanimivi za visoko izobražene kadre, saj bi bila obdavčitev na visoke plače precej nižja. Drugi velik problem, ki ga vidim, pa je dolga pot pridobivanja dokumentacije za nove delavce. Naše ministrstvo je že pred pol leta predlagalo hitrejši sistem, da delavca pripeljemo v Slovenijo, pridobi dovoljenje in potem ima podjetje šest mesecev časa, da uredi vso dokumentacijo. Mislim, da bomo z novim zakonom o tujcih nekatere zadeve hitreje uredili. Je pa ključno, da najdemo države, katerih delavci si želijo delati pri nas in bi se lažje vključili v družbo, kot so recimo Gruzija, Moldavija, Filipini, tudi Ukrajina. Naša država mora s temi državami skleniti sporazume, da bodo vsi postopki lažji in da seveda ne bo izkoriščanja tujih delavcev.

Kapital: Še eno težavo ima Slovenija pri odločitvah tujcev za investicije ali ustanovitev predstavništev. Postali smo nekakšno »slepo črevo« letalskih prevozov. Smo krepko na zadnjem mestu v Evropski uniji, šele sedaj vidimo in občutimo, kakšna strateška napaka je bila prodaja slovenskega letalskega prevoznika. Sodeč po zadnjem razpisu za subvencije letalskim prevoznikom jim niti to ni več vzpodbuda, da bi leteli v Slovenijo.
 

Matjaž HAN: Prva napaka je, da smo dovolili, da je Adria »pristala za vedno«. Zdaj nekateri govorijo, da ni ekonomske logike za ponovno ustanovitev letalskega prevoznika. Ti isti pa bi se morali vprašati, ali sploh obstaja resna evropska država brez letalskega prevoznika. Resda imamo težavo, ki je večina drugih držav nima, da nimamo notranjih letov. Te države namreč potem s subvencioniranjem notranjih letov rešujejo finančni položaj nacionalnih prevoznikov. Mi žal ne moremo leteti iz Maribora v Ljubljano. Druga napaka je bila prodaja ljubljanskega letališča Fraportu. Zanimivo je, da je solastnik Fraporta tudi Lufthansa, ki pa ima svoje interese, ki morda niso vedno ravno interesi Slovenije. Seveda se zavedamo, kaj pomenijo leti za gospodarstvo in še posebej za turizem. Z ministrstvom za infrastrukturo smo zato znova pripravili razpis za subvencioniranje letov letalskih prevoznikov. Odziv pa je bil slabši, kot smo pričakovali, saj sta se prijavila le dva manjša prevoznika. Na mizi imamo zato tudi analizo za ustanovitev novega slovenskega nacionalnega prevoznika, in kot je to v Sloveniji že v navadi, so mnenja znova zelo deljena. Sam menim, da brez svojega prevoznika ne bomo imeli kongresnega turizma in zagotovo bo tudi manjši obisk turistov nasploh. 
Veliko težav pa imajo tudi gospodarstveniki, ki sedaj za sestanke porabijo tudi dan ali dva, odločijo se recimo za zagrebško letališče. Seveda pa se zavedamo, da mora država vsaj nekaj let podpirati novonastalega prevoznika, pri tem pa bomo potrebovali tudi soglasje Evropske komisije. Kar pa se tiče mariborskega letališča, moram reči, da se kar nekaj velikih logističnih podjetij zanima zanj. Tukaj vidim velik potencial.

»… Če bomo res začeli sedaj, potem je do konca mojega mandata morda možnost, da na mariborskem letališču vidimo tudi letalo s slovenskimi barvami …«

Kapital: Če smo lahko malce futuristični - ali bomo lahko čez dve leti ali tri, torej do konca vašega mandata, leteli z letalskim prevoznikom Slovenia Airways z mariborskega letališča v kakšno evropsko destinacijo?
 

Matjaž HAN: To si seveda želim. Je pa pot dolga, začne pa se z odločitvijo oziroma sklepom vlade, da začnemo postopek za ustanovitve slovenskega letalskega prevoznika. Če bomo res začeli sedaj, potem je do konca mojega mandata morda možnost, da na mariborskem letališču vidimo tudi letalo s slovenskimi barvami.

Kapital: Samo letališče v Zadru ima tedensko 140 poletov Ryanaira v različne evropske destinacije. Resda regija plačuje prevozniku stroške promocije, pa vendar je zaslužek od turistov nekajkrat večji od plačil. Enako velja za Zagreb, Split. Tudi veliko Slovencev bi na ta način letelo iz Slovenije.
 

Matjaž HAN: Se strinjam. Nekoč je bila tudi ideja, da bi Adrio in letališče Ljubljana združili, opcija je bila tudi, da bi lahko to naredili skupaj z mariborskim letališčem. Pa so se pojavili očitki nekaterih, da je pot iz Maribora v Ljubljano predolga. No, zdaj pa tem istim očitno ni problem, da se vsi vozimo v Zagreb. Dejstvo je, da moramo čim prej dati na mizo vse podatke in analize in se hitro odločiti. Odločitev je lahko seveda tudi, da v to ne gremo. Samo potem se moramo zavedati, da bomo postali tako za kongresni turizem, turizem in tudi gospodarske korporacije veliko manj atraktivna država.
Kapital: Pa morda lahko malce obrnemo zadeve. Če očitno še nekaj časa ne bomo mogli leteti z mariborskega letališča v širno Evropo, se bomo lahko vsaj peljali s hitrim vlakom iz Maribora v Ljubljano, recimo v slabi uri?
Matjaž HAN: Pred volitvami je bilo teh obljub ogromno v stilu »58 minut iz Maribora v Ljubljano«. Naš glavni problem pa so postopki umeščanja v prostor. Slovenska folklora je pri tem podobna kot pri nekaterih drugih zadevah, torej v stilu hitri vlak seveda, samo ne mimo moje hiše. Tako se vsi postopki nenormalno zavlečejo. Podobno je na drugih področjih. Ne moremo začeti gradnjo hidroelektrarne na Savi v Mokricah, težave so z umestitvijo železnice v Kranju oziroma Brnik-Ljubljana. Če dam svojo oceno, bi si prej upal napovedati letalsko povezavo iz Maribora kot pa hitro železnico do Ljubljane.

Kapital: Medtem ko Slovenski podjetniški sklad že leta odlično deluje, pa Javno agencijo za internacionalizacijo Spirit nekako ne morete postaviti na noge. V zadnjih letih se je zamenjalo že kar nekaj direktorjev, zapleta se tudi z zadnjim razpisom. Gre pa za pomembno ustanovo, ki se ukvarja z internacionalizacijo in promocijo slovenskega gospodarstva.
 

Matjaž HAN: Ko sem prišel na ministrstvo, je bilo eno mojih prvih vprašanj, ali je mogoče združiti Slovenski podjetniški sklad in Spirit. Nekateri so mi zatrdili, da to ni mogoče, o čemer sicer nisem čisto prepričan. Če odmislim to kadrovsko zmešnjavo, za katero sem kot minister konec koncev tudi sam že eno leto odgovoren, moram reči, da zaposleni v Spiritu dobro delajo. Promocijo gospodarstva, ki jo izvajajo v svetu, vrhunsko izpeljejo. Spirit je bil tudi ključna institucija, ki je skupaj z nami izvedla aktivnosti pomoči gospodarstvu v energetski krizi. Zato smo lahko na zaposlene neizmerno ponosni.
Problem Spirita je vodstvo, je pa res, da tudi plače niso ravno bleščeče, svoje je dodala tudi politika, in res upam, da bomo našli ustreznega direktorja s polnim mandatom. Nisem pa še opustil ideje, da bi vse te agencije združili pod eno streho, ne nazadnje morda v Mariboru. Močna agencija bi tako imela na voljo še več sredstev in bila zagotovo še bolj učinkovita pri privabljanju tujih investicij.

Kapital: Kako boste letos pomagali podjetjem, tako tistim, ki imajo težave zaradi razmer na trgu, kot tudi tistim, ki potrebujejo pomoč pri financiranju zanimivih in perspektivnih projektov?
 

Matjaž HAN: Ravno danes smo dobili oceno iz Bruslja glede napovedane gospodarske rasti. Zadeve se izboljšujejo, žal se inflacija znižuje prepočasi. Razpisov za razvoj gospodarstva bo letos za nekaj sto milijonov evrov. Veliko denarja bo za »zelene« investicije, predvsem za avtomobilsko industrijo. Tukaj imajo velik potencial. Pričakujemo tudi nekaj večjih investicij v Sloveniji, kot je recimo Lekova v Lendavi. Če pa bomo uspeli narediti še davčno politiko bolj atraktivno ne samo za tuja podjetja, temveč tudi za naša perspektivna podjetja in zaposlene, bo Slovenija še bolj uspešna!