Srečko Pirtovšek
Srečko Pirtovšek
Objavljeno 30. 12. 2022

Milan Predan, veleposlanik Republike Slovenije v Skopju

image placeholder

Pred tem je kot diplomat služboval kot generalni konzul v Celovcu, namestnik veleposlanika v Beogradu, vodja urada za slovensko predsedovanje EU 2008 v Sofiji in namestnik generalnega direktorja Srednjeevropske pobude s sedežem v Trstu. V diplomacijo je prestopil iz novinarstva, je bivši dolgoletni glavni in odgovorni urednik Večera ter tudi direktor te časopisne hiše.

 

KAPITAL: Severna Makedonija je že od nekdaj zanimiv partner za Slovenijo. Blagovna menjava sicer ni velika, vendar so tudi glede na to, da je država po 17 letih čakanja letos poleti končno začela pristopna pogajanja z EU, obeti zagotovo dobri. 

Milan Predan: Res je bila Severna Makedonija v preteklem letu med našimi najpomembnejšimi zunanjetrgovinskimi partnerji šele na 29. mestu, toda upoštevaje velikost obeh gospodarstev naša blagovna menjava še zdaleč ni zanemarljiva. Lani je kljub pandemiji presegla 374 milijonov evrov in je bila celo za 50 milijonov evrov višja kot v zadnjem predkriznem letu 2019, podatki za prvih osem mesecev letos pa napovedujejo novo rekordno menjavo, ki bi lahko ob koncu tega leta presegla 400 milijonov evrov. Moj tihi cilj iz začetka mandata v jeseni 2020, da bi v treh do štirih letih dosegla pol milijarde evrov, se je še letos spomladi zaradi ukrajinske krize zdel težko uresničljiv, zdaj pa postaja povsem realen. 

Na veleposlaništvu vseskozi zaznavamo interes naših podjetij za vstop na makedonski trg, ki resda ni velik in ne premore velike kupne moči, saj je bila povprečna neto plača v novembru 517 evrov, vendar po drugi strani tukajšnji ljudje cenijo vse, kar prihaja z nalepko Made in Slovenia, vlada pa se tudi trudi s subvencijami in z drugimi ugodnostmi privabiti tuje investitorje. Seveda so v tem pogledu pomemben adut še vedno sorazmerno nizki stroški dela, zaradi katerih je marsikatero tuje podjetje v času pandemije začelo razmišljati o selitvi vsaj dela proizvodnje iz Kitajske prav v Severno Makedonijo. Po mojih informacijah so nekatera podjetja to celo storila. 

Še pomembnejši adut, s katerim bo država še privlačnejša za tuje investitorje, je začetek pristopnih pogajanj z EU. Resda mora Severna Makedonija na osnovi dogovora, ki ga je julija letos sklenila z EU, najkasneje do konca naslednjega leta spremeniti ustavo in vanjo vnesti tudi Bolgare, kar je zaradi napetih odnosov z Bolgarijo in njenega oporekanja makedonski identiteti in jeziku za večino Makedoncev boleč korak. Vladajoča politika še nima potrebne dvotretjinske večine za ustavne spremembe, in če ji to ne bo uspelo, se lahko pogajalski proces spet ustavi. Diplomati skušamo po svojih močeh pomagati, da bi se oblast in opozicija vendarle dogovorili, predvsem pa obojim nenehno govorimo, da morajo svojo državo z reformami napraviti boljšo ne zaradi EU, temveč zaradi sebe. Hkrati je treba poudariti, da je Severna Makedonija svojo zakonodajo že skoraj 45-odstotno uskladila z zakonodajo EU, s čimer je boljša tako od Srbije kot Črne gore, ki se za članstvo v EU pogajata že deset let. 

»Gre za našo soseščino, vse, kar se tukaj zgodi dobrega in slabega, ima vpliv tudi na Slovenijo, politično in še zlasti gospodarsko.«

 

KAPITAL: Slovenija je celo sorazmerno največji tuji investitor v Severni Makedoniji. 

Milan Predan: Drži. Seveda ni največji investitor v absolutnem znesku, temveč glede na razmerje med številom svojih prebivalcev in obsegom naložb, ki jih je bilo lani za 460 milijonov evrov ali za desetino več kot v letu poprej. V tem pogledu smo celo pred ZDA, Turčijo in Nemčijo. Spodbudno je, da slovenska proizvodna podjetja, ki so že tukaj, načrtujejo nove naložbe in investirajo predvsem v manj razvitih delih države, kjer so delovna mesta še kako potrebna: TAB MAK v Probištipu, LTH Learnica v Ohridu, Roto v Vinici, Puklavec Family Wines v Negotinovem. Poleg tega je NLB Skopje najuspešnejša banka v shemi NLB v regiji, upravljavci pokojninskih skladov v lasti slovenskega kapitala - Prva Group, Sava in Triglav – pa imajo na tem področju malodane monopol. To je še en dokaz, kako tukajšnji ljudje zaupajo blagovni znamki Slovenija, naša banka in zavarovalnice pa jim zaupanje vračajo z dobrim poslovanjem. Tu so še Iskratel, Perutnina Ptuj, Krka–Farma Dooel, Intereuropa, Salus, Iskra, Podgorka, Gorenje. Vsa našteta podjetja na makedonskem tržišču poslujejo že dolgo in dobro. 

Severna Makedonija je pač bila že od nekdaj, ne glede na vse njene zastoje na evropski poti, za slovensko gospodarstvo zanimiva zaradi svoje geografske bližine, dobrega poznavanja trga in jezika, tradicionalno dobrih političnih odnosov, že vzpostavljenih poslovnih stikov iz časov skupne države in uveljavljenosti nekaterih slovenskih blagovnih znamk. Zato bo slovenskih investicij v prihodnje gotovo še več, še zlasti, če bo vzporedno s pristopnimi pogajanji z EU napredovalo delovanje pravne države kot predpogoj za varnost naložb. Največja težava, s katero se naša in tudi druga podjetja ukvarjajo, je pomanjkanje dobrega tehničnega kadra, saj ta odhaja v tujino ali bi najraje delal v Skopju ali čim bližje prestolnici, kar je tudi posledica še vedno preslabih prometnih povezav med centrom in periferijo. Dobra infrastruktura je nujna, če želi država pritegniti več tujih investitorjev. 

 

KAPITAL: Ko omenjate prometne povezave: kako je z letalsko povezavo med Slovenijo in Severno Makedonijo? 

Milan Predan: Žal sta s stečajem družbe Adria Airways državi izgubili neposredno letalsko povezavo med Ljubljano in Skopjem, kar je gotovo velik hendikep, saj danes naši poslovneži med obema državama v glavnem potujejo z avtomobilom, na srečo po dobri avtocesti, z letalom pa preko Zagreba, Beograda ali celo Dunaja. Ob vsakem obisku naših političnih predstavnikov, nazadnje zunanje ministrice Tanje Fajon, tudi naša ambasada odpira to vprašanje in opozarja na pomen te povezave za gospodarstvo in turizem. O tem je sredi aprila tekla beseda tudi na ustanovni skupščini slovensko-makedonskega poslovnega kluba, katerega delovanje smo po nekajletnem zatišju znova oživili. Verjamem, da bo tudi pritisk z njihove strani obrodil sadove. Dejstvo je, da so Adrijina letala za Skopje, Prištino in Tirano bila vedno polna, in je težko razumeti, da nobena letalska družba ne pokaže interesa obnoviti teh linij, ki so bile komercialno uspešne. 

 

»Kot ambasada bi si želeli, da bi po delovna dovoljenja v večjem deležu prihajali tudi zdravniki, inženirji in drugi visoko kvalificirani strokovnjaki.«

 

KAPITAL: Kje so po vaši oceni največje priložnosti za sodelovanje slovenskih in makedonskih podjetij - se pripravlja kakšna večja investicija? 

Milan Predan: Največ možnosti se odpira na področju energetike, saj se je Severna Makedonija resno lotila zelene agende, da izkoristi svoje naravne prednosti, predvsem veliko sonca. Septembra letos je skupina GEN-I štiri mesece pred rokom v občini Sv. Nikole priključila na omrežje največjo sončno elektrarno v državi, ki jo je začela graditi v začetku leta 2021. Podjetje Perun v lastništvu Interenergo Slovenija in Trigal Slovenija je nosilec projekta za izgradnjo 30 MWh vetrnega parka v Bogdancih z načrtovano investicijsko vrednostjo 40 milijonov evrov. 

Velike priložnosti se ponujajo na področju informacijske tehnologije. IT-sektor je v tej državi zelo razvit, imajo veliko mladih strokovnjakov, ki na daljavo delajo za največje svetovne firme in so nedvomno odličen kader tudi za slovensko gospodarstvo. Glede telekomunikacij velja omeniti uspešno delovanje podjetja Iskra Systems na tukajšnjem trgu. Ravnokar na javnem razpisu kandidirajo za izvedbo signalizacije in telekomunikacij na delu 8. železniškega koridorja med Kumanovim in Bejlakovci, v projekt so vključili tudi Iskratel in Kolektor, zaradi odličnih referenc, ki so si jih vsa tri podjetja s preteklimi odlično izpeljanimi projekti pridobila na tukajšnjem trgu, bi bilo presenečenje, če posla ne bi dobili. 

TAB MAK, makedonsko podjetje mežiškega TAB, je v zadnjih petih letih investiralo v opremo in infrastrukturo čez 21 milijonov evrov, pred kratkim pa so z državo podpisali nov dogovor za finančno podporo, s katerim so se zavezali, da bodo v naslednjem investicijskem ciklusu investirali najmanj 15 milijonov evrov. Naša podjetja so zelo dejavna na področju varstva okolja, projekte sofinancira tudi slovenska država, saj je Severna Makedonija poleg BiH za naše razvojno sodelovanje prednostna država. Eden od teh projektov je postavitev filtrirnih postaj za pitno vodo v občinah Kavadarci, Negotino in Rosoman, ki ga pripravlja Riko. Veliko je zanimanja z makedonske strani za slovenske naložbe v termalni turizem, saj ima država ogromno naravnih virov zanj, a preslabo infrastrukturo. Smiselna bi bila tudi vlaganja v kmetijstvo. Država ima veliko rodovitne zemlje, a žal predvsem zaradi izseljevanja v mesta premalo ljudi, ki bi jo obdelovali. 

 

KAPITAL: Kako je z makedonskimi naložbami v Sloveniji? 

Milan Predan: Konec preteklega leta so skupno znašale dobrih 46 milijonov evrov, torej natanko desetino slovenskih naložb v Severni Makedoniji, vendar se postopno povečujejo. Največji delež predstavljata uspešni naložbi skopskega farmacevtskega podjetja Alkaloid, ki je v primerjavi z mnogimi drugimi makedonskimi podjetji uspešno preživelo tranzicijo iz socializma v tržno gospodarstvo, in družbe IGM Trade iz Kavadarcev, ki je pred leti kupila šentjurski Alpos, ga uspešno razvija naprej in načrtuje nadaljnjo širitev proizvodnje. Velja omeniti, da je direktor IGM Trade Aleksandar Gečev tudi slovenski častni konzul.

 

»Tukajšnji ljudje cenijo vse, kar prihaja z nalepko Made in Slovenia.«

 

KAPITAL: Obisk večje slovenske gospodarske delegacije na čelu z ministrom Hanom kaže, da bo Slovenija namenila sodelovanju s Severno Makedonijo še več pozornosti, k temu naj bi pripomogla tudi ponovna ustanovitev slovensko-makedonskega poslovnega kluba. 

Milan Predan: Dobro je, da Zahodni Balkan tudi z novo vlado ostaja v ospredju naših interesov. Gre za našo soseščino, vse, kar se tukaj zgodi dobrega in slabega, ima vpliv tudi na Slovenijo, politično in še zlasti gospodarsko. Naše veleposlaništvo sredi decembra v sodelovanju z ministrstvom za gospodarstvo, Spiritom in slovensko-makedonskim poslovnim klubom, ki smo ga po nekaj letih nedelovanja letos spomladi znova oživili z novim vodstvom in ambicioznimi načrti, pripravlja v Skopju slovensko-makedonsko poslovno konferenco, na katero se je do zdaj prijavilo že več kot 40 slovenskih gospodarstvenikov, vsaj toliko jih bo tudi na makedonski strani. To potrjuje naše zanimanje za makedonski trg, a tudi njihovo zanimanje za slovenskega. Dejstvo, da se bosta konference udeležila tudi naš gospodarski minister Matjaž Han in njegov gostitelj minister Kreshnik Bekteshi, daje dogodku dodatno težo. Načrtovana je tudi vrsta B2B-srečanj naših podjetij z možnimi makedonskimi partnerji in verjamem, da bodo pripeljala do novih poslov. 

 

KAPITAL: Kakšna je vaša ocena delovanja gospodarske diplomacije - imate izkušnje iz Trsta, Sofije, Beograda, Celovca in Skopja. Naredi država dovolj za promocijo in pomoč slovenskemu gospodarstvu in kaj bi še lahko ali morali narediti? 

Milan Predan: Lahko govorim predvsem za našo ambasado, ki je – ne po mojem subjektivnem mnenju, temveč sodeč po številnih pohvalnih odzivih gospodarstvenikov – v tem pogledu uspešna. V tej državi ima politika še vedno precejšen vpliv na gospodarstvo in je treba zaplete velikokrat reševati tudi na najvišji politični ravni, ki je pač diplomatom praviloma bolj dostopna kot gospodarstvenikom in naši posegi imajo pri politikih večjo težo. Čeprav so slovenska podjetja tukaj na splošno zadovoljna s poslovnim okoljem, je bilo v mojem dosedanjem mandatu kar nekaj primerov, da se je bilo treba za rešitev določene težave oglasiti pri katerem od ministrov ali celo pri predsedniku vlade ter pri kakšnem županu. V skoraj vseh primerih je naša intervencija pomagala, kar so naša podjetja znala ceniti. Navsezadnje je ena od ključnih nalog gospodarske diplomacije jim pomagati, kadar sami ne morejo rešiti težav, ker naletijo na ovire v državnih ustanovah. Nasploh velja nasvet, naj se vsakdo, ki načrtuje vstop na tuji trg in ga ne pozna dovolj oziroma ni prepričan o ustreznosti tujega partnerja, poveže z ambasado, ki mu lahko pomaga pri zbiranju informacij oziroma ga lahko vnaprej opozori na pasti. Žal se marsikdaj poslovneži obrnejo na nas šele takrat, ko se jim kaj zaplete. 

Sicer pa lahko diplomacija najbolj pomaga gospodarstvu, če skrbi za dobre politične odnose z državo, v kateri deluje, in neguje dobre osebne povezave ne samo s politiki, temveč tudi z ljudmi v državnih institucijah, ki odločajo o različnih dovoljenjih in sprejemajo odločitve, ki vplivajo na vsakodnevno poslovanje. Včasih lahko en sam telefonski klic pravemu človeku odpravi težavo. V zadnjih letih se je v slovenski diplomaciji tudi spremenil pogled na ukvarjanje z gospodarstvom, ki je še pred kratkim pri mnogih diplomatih veljalo za nekaj manj prestižnega, celo etično spornega, češ, mi se ne smemo ukvarjati s komercialnimi posli, četudi nikoli ni šlo za to, temveč predvsem za odpiranje vrat podjetjem, da lahko potem same sklenejo posle. To so italijanske mestne državice navsezadnje vedele že v 15. stoletju, ko so začele vzpostavljati stalna diplomatska predstavništva predvsem zaradi medsebojnega trgovanja in so politične odnose razumele kot podporo gospodarskim interesom. 

 

KAPITAL: Severna Makedonija je zelo zanimiva za Slovenijo tudi glede iskanja kadrov. Imamo kar nekaj zdravstvenih delavcev pa seveda gradbincev. Je na tem prostoru še mogoče najti delavce za Slovenijo in kaj je pri tem glavna ovira? 

Milan Predan: Predvsem smo lahko zadovoljni, da se toliko mladih iz Severne Makedonije odloči za študij v Sloveniji in izkoristi možnost brezplačnega diplomskega in podiplomska študija, ki ga nudimo vsem mladim iz držav bivše Jugoslavije. V preteklem študijskem letu jih je bilo blizu 1400, naše univerze jih cenijo zaradi marljivosti, ambicioznosti in hitrega učenja jezika, poleg tega večina izbere študij s področij, ki v Sloveniji veljajo za deficitarna, in zato mnogi hitro najdejo zaposlitev v Sloveniji ali gredo delat v druge države EU. Za našo državo pomenijo pomembno pridobitev za trg delovne sile, vendar bi si hkrati želeli, da se jih čim več po končanem študiju vrne domov in tukaj izkoristi svoje znanje. Idealna rešitev bi bila, da bi jih zaposlila slovenska podjetja v Severni Makedoniji, saj bi imeli s tem korist obe državi. Nekaj takšnih primerov že imamo, upajmo, da jih bo v prihodnje še več. 

Manj smo lahko zadovoljni z dejstvom, da nam na veleposlaništvo po delovna dovoljenja prihajajo pretežno nekvalificirani delavci, ki jih v Slovenijo vabijo predvsem gradbena podjetja, katerih lastniki so v mnogih primerih iz regije. Veliko teh ljudi potem sploh ne dela v Sloveniji, temveč jih pošiljajo na gradbišča v Avstriji in Nemčiji. Vsekakor bi si kot ambasada želeli, da bi po delovna dovoljenja v večjem deležu prihajali tudi zdravniki, inženirji in drugi visoko kvalificirani strokovnjaki, vendar ti žal bolj iščejo priložnosti v drugih državah, kjer jim lahko ponudijo višje plače in so marsikje tudi manj strogi pri izpolnjevanju pogoja znanja jezika. 

Revija

Izšla je nova številka

KAPITAL za naročnike

Letno izide 6 številk REVIJE KAPITAL!
Cena posamezne številke je 4,90 eur!

Naročite se na šest številki REVIJE KAPITAL v letu 2023 in 2024 in po plačilu DVOLETNE naročnine 58,50 €, boste BREZPLAČNO prejeli knjigo 50 SLOVENSKIH ZGODB O USPEHU!

RevijaRevijaRevija
PRIJAVA NA E-NOVICE

Vsak teden štiri aktualne novičke, da boste na tekočem.