Nedavna analiza podjetja Morningstar je razkrila, da je kar 90 odstotkov upraviteljev vzajemnih skladov v zadnjih desetih letih izbralo več delnic, katerih rezultati so bili pod povprečjem trga, kot tistih nad njim, pri čemer je merilo za uspeh, ali so delnice presegle ali zaostale za primerjalnim tržnim indeksom – ne glede na to, ali so prinesle dobiček ali izgubo. 

Drugače povedano, upravitelj bi lahko napolnil portfelj z delnicami, ki zaostajajo, pa vendarle ustvaril pozitiven skupni donos, še posebej v hitrorastočem trgu. Ta pojav se zdi precej pogost.

Raziskava je preučevala uspešnost izbire delnic ali "stopnje zadetka" v različnih kategorijah skladov in ugotovila, da višje stopnje sicer pomagajo, a ne zagotavljajo vrhunske uspešnosti. Tudi ko upraviteljem na začetku gre dobro, običajno težko ohranijo ta zagon.

"Izbrati zmagovite delnice je lažje rečeno kot storjeno," je opozoril Jack Shannon, višji analitik za delnice pri Morningstarju, ki je študijo izvedel. Ključ do povečanja donosov je odkritje in zadržanje peščice velikih zmagovalcev, je ugotovil Shannon. Z drugimi besedami, če so stave na bodoče uspešne delnice prava pot, predpostavljamo, da se te odločitve izkažejo za pravilne.

Bodite skeptični in indeksirajte

Iz te študije izhaja več zaključkov. Bodite skeptični, kadarkoli profesionalni upravitelj ali prijatelj hvali svoje sposobnosti pri izbiri delnic. Prav tako je mogoče opaziti, da mnogi upravitelji občasno "zablestijo", vendar ta zagon navadno hitro izzveni.

Še en zaključek je, da lahko indeksni skladi, ki imajo stabilen nabor delnic brez poskusa izločanja nadpovprečnih, predstavljajo bolj zanesljive alternative. Še posebej, ker indeksni skladi, ki skušajo posnemati uspešnost tržnih kazalcev, kot je Standard & Poor's 500, običajno zaračunavajo nižje stroške, ki jih morajo kriti delničarji. Nižji stroški povečujejo to prednost.

Prednosti indeksiranja so znane že dlje časa, študija Morningstarja pa prinaša nove vpoglede. Na primer, Vanguard, velikan na področju indeksiranja, je poročal, da je 82 odstotkov njegovih skoraj 220 obvezniških in delniških indeksnih skladov preseglo svoje aktivno upravljane tekmece v desetih letih do 30. junija 2023. Aktivno upravljani skladi so tisti, kjer upravitelji poskušajo izbrati delnice ali obveznice, ki bodo presegle trg.

Na kratko, prepoznavanje delnic, ki bodo verjetno presegale tržno povprečje, ni enostavno niti za strokovnjake. "Individualni vlagatelji bi morali upoštevati, da če profesionalnim upraviteljem denarja ne uspe pravilno izbrati vsaj polovice svojih izbir, so tudi za amaterje možnosti skromne," je zapisal Shannon.

Ameriški trg naj bi letos še rasel

Kazalci kažejo na nadaljnje dobičke na delniškem trgu

Kljub močnemu padcu 13. februarja zaradi skrbi glede inflacije je delniški trg v zadnjem času kazal dobre rezultate, kar bi lahko napovedovalo uspešno leto.

Pozitiven znak je bil, da je indeks Standard & Poor’s 500 prvič 9. februarja zaključil nad 5000 točkami. Ko so presežene pomembne mejne vrednosti, vlagatelji običajno sledijo trendu, trdi Adam Turnquist, investicijski strateg pri LPL Financial.

Proučil je devet prejšnjih prebojev mejnikov za S&P 500 skozi desetletja in sklenil, da delnice običajno nadaljujejo rast. Delnice so v povprečju v naslednjih 12 mesecih zabeležile donos 10,4 odstotka. Zdi se, da vlagatelje vzpodbudita publiciteta in strah, da bi zamudili nadaljnje zborovanje, je dejal Turnquist.

Delniški trg je januarja zabeležil skromen dobiček, kar bi lahko nakazovalo, da bo leto 2024 končalo pozitivno, sta dejala Turnquist in Jeffrey Buchbinder, glavni strateg za delnice pri LPL. To je znano kot "januarski barometer" in je bikovski znak.

"Pričakujemo umirjanje inflacije, stabilne ali nižje obrestne mere in pričakovano povečanje dobička, ki bo podprlo nadaljnje skromne dobičke za delnice," so dodali.

Celо predsedniški volilni cikel bi lahko še dodatno spodbudil trg k višji rasti. To je nagnjenost delnic k rallyju med predsedniškimi volilnimi leti in leti, kot je 2023, ki so predhodna.

Vzajemni skladi praznujejo ključno obletnico

Industrija vzajemnih skladov praznuje stoletnico prvega vzajemnega sklada v ZDA, ko je leta 1924 Massachusetts Investors Trust prvič odprl svoja vrata. Malo finančnih inovacij je od takrat imelo večji vpliv, še zlasti za vlagatelje srednjega razreda.

Več kot 116 milijonov Američanov se zanaša na sklade za doseganje svojih finančnih ciljev (v Sloveniji več kot 500.000 ljudi), ne glede na to, ali gre za varčevanje za izobraževanje, lastništvo doma, upokojitev ali kaj drugega. Skladi so originalna in največja demokratizirajoča sila na globalnih finančnih trgih.

Vzajemni skladi in njihovi tesni sorodniki, kot so borzno trgovani skladi, omogočajo dostopnost in fleksibilnost za vstop na trg delnic ali obveznic. Vlagateljem omogočajo pridobiti deleže na drugih področjih, vključno z denarnimi trgi, nepremičninami, dragocenimi kovinami in podobno. So raznoliki, strokovno upravljani, vključujoči in dostopni ljudem z le nekaj tisoč dolarji za naložbo ali manj. Skupaj so skladi konec leta 2023 upravljali približno 22 tisoč milijard evrov.