Uredništvo Revije Kapital
Uredništvo Revije Kapital
Objavljeno 26. 10. 2022

Slavko Rogan, višji upravljalec investicijskih skladov Triglav skladi

image placeholder

»Zgodovina trgov uči, da se vztrajnost izplača«

 

Kapital: Finančni trgi so še vedno v znamenju vojne v Ukrajini, vse napovedi o hitrem koncu so bile očitno napačne. Posledično so trgi v znamenju visokih cen energentov in kar drastičnega zvišanja obrestnih mer. Kakšne so vaše napovedi za leto 2023 tako glede cen energentov kot tudi zviševanja obrestnih mer? 

Slavko Rogan: Rusko-ukrajinska vojna je temeljito posegla na trg cen energentov, saj sta se podražila nafta in zemeljski plin, slednji bistveno bolj. Nafta se je od začetka poletja postopoma pocenila in je sedaj na nivojih okrog 90 ameriških dolarjev, medtem ko cena plina še ne popušča. Napovedi glede gibanja cen nafte so se v zadnjih mesecih zniževale tako za zadnje četrtletje kot tudi za leto 2023. Povprečna cena za brent naj bi se v zadnjem četrtletju leta gibala okrog 97 ameriških dolarjev za sodček, podobna cena pa se pričakuje tudi za leto 2023. Kar se tiče obrestnih mer, pa lahko pričakujemo znatno višje obrestne mere skozi vse leto 2023 v primerjavi z zadnjimi tremi ali štirimi leti. Za zdaj je dinamika dvigov zaradi stopnje inflacije tako pri Ameriški centralni banki (Fed) kakor tudi pri Evropski centralni banki (ECB) precej agresivna. Projekcija Feda za 2023 je 4,6% obrestna mera, to pomeni, da v letu 2023 še ni pričakovati ponovnega zniževanja, kar so pa trgi dejansko pričakovali. 

 

Kapital: Je sploh možno, da se bo vojna v Ukrajini končala v nekaj mesecih? Očitno večini ustreza. Ruski Gasprom je dosegel rekorden dobiček več kot 40 milijard dolarjev, z energijo služijo tako zalivske države kot tudi vsi drugi dobavitelji. "Žrtve" vojne bodo tako predvsem Ukrajinci in pa Evropska unija s svojimi ukrepi. 

Slavko Rogan: Konca vojne se ne da napovedati, verjamemo in upamo pa, da vojno stanje nikomur ne ustreza. Če se vrnemo v stanje pred napadom, so cene energentov bile nižje (tudi dobički), vendar so ruska energetska podjetja imela zanesljive kupce v evropskih državah. Ta konstelacija se sedaj drastično spreminja in vprašanje je, če je reverzibilna, in to v kakšnem času in pod kakšnimi pogoji. Ruska energetska podjetja trenutno rešujejo nekatere države (Kitajska, Indija idr.), ki so svoje nakupe ruske nafte izdatno povečale. Vsaj za zdaj poraba nafte kaže na presežek ponudbe do polovice prihodnjega leta. V primeru upada proizvodnje v Rusiji in višje potrošnje od pričakovane predvsem na račun zamenjave plina (visoke cene) za nafto pa rast cene lahko deloma zavre tudi ponovna vključitev Irana (pogoj je pozitiven izid jedrskega sporazuma). EU se sooča z energetsko krizo in višjimi cenami, a je obenem uspešna pri alternativnih rešitvah dobav. Prej ali slej se bo konflikt končal, toda razmere na energetskem trgu bodo ostale zelo spremenjene. Energetska odvisnost Evrope od Rusije bo zmanjšana.

 

Kapital: Kako naj glede na razmere v Ukrajini prilagodijo svojo naložbeno strategijo investitorji, kaj konkretno jim svetujete? Večina vzajemnih skladov, tudi vaših, je letos v rdečih številkah. Je to hkrati tudi signal za spremembo naložbene politike?

Slavko Rogan: Zaostrovanje gospodarskega okolja in povišana inflacija nas spremljata že od prve polovice preteklega leta. Res pa je, da se je z začetkom konflikta v Ukrajini to še dodatno poslabšalo, kar je botrovalo tudi spremembam v monetarnih politikah. Večja previdnost pri investiranju je dobrodošla. Dolgoročnemu investitorju v globalnih delniških skladih po našem mnenju ni treba spreminjati svoje pozicije in tudi razlogov za preuranjene prodaje ni. Zgodovina trgov uči, da se vztrajnost izplača. V času največje krize sedanjih generacij leta 2008 so trgi izgubili tudi več kot 50 %. Vsi vlagatelji, ki so takrat vztrajali v naložbah, so bili v času po krizi deležni izjemnih donosov. 

 

 » Za leto 2023 se vse trenutno vrti okoli scenarijev nastanka recesije. Tukaj so velike razlike med regijami. Evropa se bo temu verjetno težko izognila, za ZDA so obeti verjetno precej boljši«

 

Kapital: V letu 2021 smo bili priča rekordnim donosom, leto 2022 pa se je z vidika donosov zelo slabo, letošnji donosi so večinoma v rdečih številkah. Kakšne so vaše napovedi do konca leta in predvsem kakšno leto 2023 nas čaka?

Slavko Rogan: Do konca leta ostajamo previdni, delniške naložbe pa ostajajo še naprej najbolj privlačen naložbeni razred. Previdnost izražamo skozi delniško alokacijo, kjer dajemo večji poudarek necikličnim sektorjem. Pričakujemo umiritev inflacije oziroma njeno pomembno znižanje, vendar pa še vedno precej restriktivne monetarne politike. V primeru scenarija občutnega znižanja inflacije bi lahko trgi do konca leta presenetili z zmerno rastjo. Za leto 2023 se vse vrti okoli scenarijev nastanka recesije. Tukaj so velike razlike med regijami. Evropa se bo temu verjetno težko izognila, za ZDA so možnosti precej boljše. Napovedi se bodo še spreminjale zaradi dinamike okolja, gotovo pa se bomo morali izrazito odzivati in prilagajati skozi vse leto. 

 

Kapital: Kakšne bodo po vašem mnenju posledice za slovenski delniški trg, najbolj je na udaru Krka, in kakšne bodo posledice za druga podjetja, kot je recimo Petrol?

Slavko Rogan: Slovenski borzni indeks je letos izgubil skoraj 18 %, kar je zelo blizu izgubam svetovnih delniških indeksov. Naša podjetja so močno vpeta v mednarodno okolje, tako da cene surovin in energije že prinašajo posledice v povišanih stroških poslovanja. Podjetje Krka je za zdaj še dokaj odporno na omenjene dejavnike, saj so v prvem polletju zvišali prodajo za 6 %, čisti dobiček pa kar za 33 %. Situacija v Rusiji in Ukrajini ni imela pomembnejšega vpliva na poslovanje. V precej drugačnem položaju je družba Petrol, ki pri svojem poslovanju čuti posledice regulacije cen energentov. Podjetje nima lastnega dostopa do surove nafte in lastnih rafinerij, zato je povsem odvisno od uvoza pogonskih goriv. Pri energentih je še nekaj časa pričakovati močne regulacije cen s strani države, saj gre pri tem področju za močan inflatorni vpliv. 

 

Kapital: Ležarine za denar v bankah so bile pomemben vzvod za večji obseg varčevanja v vzajemnih skladih. V kratkem jih ne bo več, kaj to pomeni za naložbe v vzajemnih skladih?

Slavko Rogan: Ležarine so bile novost, na katere tradicionalni varčevalci niso bili navajeni, še manj pa pripravljeni. Marsikateri varčevalec je iskal alternativne možnosti varčevanja, vključno z vzajemnimi skladi. Morda je to bila tudi neka prelomnica, in ne glede na to, ali ležarine bodo ali ne, bodo vzajemni skladi ostali izbira prenekaterega varčevalca. Ni pa sedaj pričakovati, da bi se sredstva množično vračala v banke. 

 

»Slovenski borzni indeks je v tem letu izgubil skoraj 18 odstotkov, kar je zelo blizu izgubam svetovnih delniških indeksov. Naša podjetja so močno vpeta v mednarodno okolje, tako da cene surovin in energije že prinašajo posledice v povišanih stroških poslovanja«

 

Kapital: Kakšne novosti pripravljate v Triglav Skladih za investitorje v letu 2023? Razmišljate o kakšnem novem skladu? 

Slavko Rogan: V naslednjih letih bomo še večjo pozornost namenili razvoju znanja in kompetenc na področju trajnostnega investiranja. Hkrati se bo povečevala stopnja implementacije teh vidikov v upravljanje investicijskih skladov. Načrtujemo širitev ponudbe skladov, ki spodbujajo okoljske in socialne značilnosti.

Obstaja več razlogov, zakaj se nam zdi razvoj na tem področju pomemben. Po eni strani se zavedamo, da se človeštvo srečuje s številnimi izzivi na področju boja z onesnaževanjem okolja in podnebnimi spremembami, zmanjševanjem revščine in neenakosti, oblikovanjem bolj stabilnega in učinkovitega gospodarskega sistema. Verjamemo, da kot investicijska družba poleg doseganja finančnih investicijskih ciljev naših investitorjev prispevamo tudi k reševanju prej omenjenih izzivov.

Prepričani smo, da upoštevanje trajnostnih vidikov ne vodi k nižji donosnosti. Ravno obratno. To je drugi pomemben dejavnik, ki pomaga razumeti, zakaj se bo v prihodnje stopnja implementacije trajnostnih vidikov v investicijske procese zviševala po celem svetu. Menimo, da z boljšim vpogledom v okoljske in socialne vidike poslovanja podjetij lahko najdemo zanimive investicijske priložnosti in znižujemo potencialno investicijsko tveganje.

 

Kapital: Morda za konec še odgovor na vprašanje enega od naših bralcev: Otrok - študent ima na računu 5000 evrov, mesečno bi za njega plačali še cca 200 evrov naslednjih pet let. Kaj mu priporočate za naložbo in kakšni so morda konkretni izračuni, če ima denar doma, če ga ima v banki, če ga vloži v sklad ...?

Slavko Rogan: Glede na to, da je naložba za pet let, in ob trenutni visoki inflaciji predlagamo globalni delniški sklad Top Brands. Omenjeni sklad investira v najmočnejše svetovne korporacije, ki so najbolj odporne proti inflaciji. Vsa podjetja v skladu Top Brands so svetovno znana, kapitalsko močna, visoko likvidna in izplačujejo nadpovprečne dividende. Naj omenim še, da je Top Brands v letu 2022 dobil nagrado za najboljši globalni vzajemni sklad za triletno obdobju po izboru revije Moje finance.

Ob predpostavki, da bi na začetku investirali 5000 evrov in potem mesečno še 200 evrov za nadaljnjih pet let, bi otrok ob predpostavljeni letni donosnosti 8 % imel kar 22.030 evrov v Triglav Top Brands. Vzajemni skladi zelo dobro opravljajo svojo funkcijo donosnosti s časovno premico. Daljša ko je, več vam prinašajo. Če bi časovni okvir s petih let prestavili na deset let, bi ob enakih predpostavkah imeli kar 47.000 evrov, po 15 letih pa 84.000 evrov. Denar doma ali v banki je podvržen inflatornim vplivom in upadu realne vrednosti. Kratkoročno je sicer varnost višja, dolgoročno pa izgublja.

Revija

Izšla je nova številka

KAPITAL za naročnike

Letno izide 6 številk REVIJE KAPITAL!
Cena posamezne številke je 4,90 eur!

Naročite se na šest številki REVIJE KAPITAL v letu 2023 in 2024 in po plačilu DVOLETNE naročnine 58,50 €, boste BREZPLAČNO prejeli knjigo 50 SLOVENSKIH ZGODB O USPEHU!

RevijaRevijaRevija
PRIJAVA NA E-NOVICE

Vsak teden štiri aktualne novičke, da boste na tekočem.