Svetovna energetska kriza spodbuja ostro razpravo po vsem svetu o tem, kateri novi energetski projekti naj se izvajajo ali ustavijo.

Pogovori o energiji in investicijah pogosto ne upoštevajo precejšnjega zamika med odločitvami o naložbah in časom, ko projekti dejansko zaživijo. Pri Mednarodni agenciji za energijo (IEA) smo že pred leti opozorili, da globalne naložbe v čisto energijo in energetsko učinkovitost niso zadostne, da bi lahko dosegle naše podnebne cilje. Brez povečane porabe čiste energije bi lahko tudi zneski, vloženi v konvencionalne energetske projekte, ne dosegli tistega, kar bi bilo potrebno za zadostitev morebitnemu povečanju povpraševanja.

Čeprav je sedanjo energetsko krizo sprožila ruska invazija na Ukrajino, moramo še vedno pozorno spremljati ta temeljna naložbena neravnovesja, ko izhajamo iz krize, sicer tvegamo večjo nestanovitnost. Ali so današnje vrtoglavo visoke cene fosilnih goriv signal za vlaganje v dodatno ponudbo ali dodaten razlog za vlaganje v alternative?

Odločitve o energetskih naložbah zamegljuje vojne. Ruska invazija je povzročila nemir pri naložbenih načrtih v vseh energetskih sektorjih in zaostrila napetosti na svetovnih trgih surovin, ki so bile že vidne. Države uvoznice energije se zdaj trudijo nadomestiti moteno oskrbo z gorivom, skokoviti stroški pa so povzročili opustošenje v številnih gospodarstvih in milijone ljudi pahnili nazaj v revščino in energetsko negotovost.

Seveda morajo države takoj najti nadomestke za uvoz goriva, ki je bil nenadoma prekinjen. V nasprotnem primeru se bodo tovarne zaprle, delovna mesta bodo izgubljena, ljudje pa bodo težko ogrevali ali hladili svoje domove. Toda današnja energetska kriza – prva resnično globalna energetska kriza – je povzročila lažno pripoved, da zdaj ni pravi trenutek za vlaganje v čisto energijo.

To ne more biti dlje od resnice. Ni nam treba izbirati med odzivom na današnjo energetsko krizo in reševanjem podnebne krize. Ne samo, da lahko naredimo oboje, moramo narediti oboje, ker sta cilja tesno povezana. Ogromne naložbe v čisto energijo – vključno z energetsko učinkovitostjo, obnovljivimi viri energije, elektrifikacijo in vrsto čistih goriv – so najboljše zagotovilo za energetsko varnost v prihodnosti in bodo tudi zmanjšale škodljive emisije toplogrednih plinov.

Skrb vzbujajoča ločnica

Svetovne emisije CO2, povezane z energijo, so se v letu 2021 rekordno povečale, naložbe v tehnologije čiste energije pa so še vedno precej pod tistimi, ki bodo potrebne, da se emisije znižajo na neto nič do sredine stoletja ali kmalu zatem. 1,4 bilijona dolarjev, za katere pričakujemo, da jih bo svet leta 2022 porabil za energetske prehode, bi se moralo do leta 2030 dvigniti na več kot 4 bilijone dolarjev, da bi bili na pravi poti, da omejimo globalno segrevanje na 1,5 stopinje celzija in hkrati zagotovimo zadostno oskrbo z energijo.

Hkrati zaradi nižjih naložb v zadnjih letih nekateri proizvajalci nafte in plina niso mogli hitro povečati proizvodnje, da bi zadovoljili današnje povpraševanje, tudi ob spodbudi rekordno visokih cen. Tvegamo, da bomo videli najslabše iz obeh svetov: nezmožnost zagotavljanja trenutnih potreb po energiji in obupno pomanjkanje tistega, kar je potrebno za doseganje mednarodnih podnebnih ciljev.

Poročilo World Energy Investment 2022, ki je bilo objavljeno v začetku tega leta, kaže nekaj spodbudnih trendov, a tudi veliko razlogov za skrb.

Dobra novica je, da se naložbe v prehode na čisto energijo končno krepijo. V petih letih po Pariškem sporazumu leta 2015 so naložbe v čisto energijo rasle le za 2 odstotka na leto. Vendar se je od leta 2020 ta stopnja dvignila na 12 odstotkov na leto, kar je posledica povečane porabe za sončno in vetrno energijo, vključno z rekordnim letom za vetrno energijo na morju leta 2021.

Obstaja močan zagon na drugih novih področjih, kot je vodik z nizkimi emisijami; nove tehnologije baterij; in zajemanje, uporaba in shranjevanje ogljika (CCUS), tudi če ta impresivna rast prihaja iz majhne baze. Leta 2021 so bili na primer objavljeni načrti za približno 130 projektov zajemanja ogljika v komercialnem obsegu v 20 državah, šest projektov CCUS pa je bilo odobrenih za končno naložbo. Medtem je ruska vojna proti Ukrajini okrepila politično podporo vodiku z nizkimi emisijami, zlasti v Evropi. Naložbe v shranjevanje energije iz baterij dosegajo nove vrhunce in naj bi se leta 2022 podvojile.

Toda te naložbe so skoncentrirane v razvitih gospodarstvih in na Kitajskem, zaradi česar številna gospodarstva v vzponu in razvoju, zlasti v Afriki, ne morejo pritegniti naložb v čisto energijo in financiranja, ki jih potrebujejo, kar povečuje že tako zaskrbljujoč razkorak. Razen na Kitajskem je poraba čiste energije v nastajajočih trgih in gospodarstvih v razvoju ostala na ravni iz leta 2015, kar pomeni, da se ni povečala od sprejetja Pariškega sporazuma. Znižanje stroškov čiste tehnologije pomeni, da gre ta denar še dlje, vendar je skupni znesek – približno 150 milijard USD na leto – daleč od tistega, kar je potrebno za trajnostno zadovoljevanje naraščajočega povpraševanja po energiji v gospodarstvih v razvoju.

V teh gospodarstvih so bila javna sredstva za projekte trajnostne energije že redka in so po pandemiji COVID-19 postala še manjša. Politični okviri so pogosto šibki, gospodarski obeti negotovi, stroški izposojanja pa naraščajo. Po izbruhu pandemije se je povečalo število Afričanov brez dostopa do elektrike, kar je izničilo leta napredka na tem ključnem področju.

Brez pomanjkanja kapitala

Tu imajo mednarodne finančne organizacije in razvojne institucije pomembno vlogo. Lahko sodelujejo z lokalnimi vladami pri razvoju politik za izboljšanje naložbenega okolja, njihovo financiranje pa lahko pomaga zmanjšati tveganje vključevanja zasebnega sektorja.

Kapitala v svetu ne manjka. Obseg trajnostnega financiranja, ki je na voljo po vsem svetu, se je v zadnjih letih močno povečal in je močan vzvratni veter zlasti za solarne in vetrne projekte. Toda veliko več je treba nameniti nastajajočim trgom in gospodarstvom v razvoju. Na primer, vzdržna izdaja dolga je leta 2021 dosegla rekordnih 1,6 bilijona dolarjev, vendar je bilo več kot 80 odstotkov v razvitih gospodarstvih.

Trajnostnim financam in širšemu svetu okoljsko-socialnih naložb in naložb v upravljanje (ESG) bi zelo koristili jasnejši standardi, definicije in obveznosti poročanja, pri čemer je bil dosežen napredek. EU je na primer uvedla zahteve glede upravljanja tveganja in poročanja za udeležence na finančnem trgu glede podnebnih tveganj in trajnostnih praks. Jasnejše smernice in priložnosti za financiranje verodostojnih načrtov prehoda v ogljično intenzivnih sektorjih bi zagotovile, da zahteve ESG ne bi preprečile financiranja energetskih sektorjev, ki so bistvenega pomena, vendar povzročajo emisije. Končno mora celoten ekosistem ESG bolj sodelovati z nastajajočimi trgi in gospodarstvi v razvoju ter upoštevati njihove potrebe in okoliščine. Institucije, kot je MDS, imajo pomembno vlogo.

V prelomnem načrtu IEA za neto ničelne emisije do leta 2050 smo rekli, da bi ogromen porast naložb v čiste energetske tehnologije in energetsko učinkovitost lahko tako zmanjšal svetovno povpraševanje po fosilnih gorivih, da ne bi bilo potrebe po naložbah v nova naftna in plinska polja. Hkrati ostaja na tej poti bistvenega pomena nadaljnja poraba obstoječega premoženja – vključno z naložbami za zmanjšanje emisij na začetku verige. Poleg tega je vojna Rusije proti Ukrajini prinesla velike motnje v svetovnem energetskem sistemu. Takojšnji izpad proizvodnje fosilnih goriv iz Rusije je očitno treba nadomestiti s proizvodnjo drugje – tudi v svetu, ki si do leta 2050 prizadeva za ničelne neto emisije.

Uravnoteženje teh zahtev zahteva razumne naložbe, IEA pa pomaga nosilcem odločanja po vsem svetu s podatki, analizami in političnimi nasveti. Ključno je, da se izognemo porabi za infrastrukturo, ki bi bodisi zaklenila velike emisije za prihodnja leta ali pa se hitro spremenila v nasedla sredstva. Primerne možnosti vključujejo razširitev proizvodnje iz obstoječih polj in boljšo uporabo zemeljskega plina, ki se trenutno sežiga ali izpušča. Morda bo potrebna nova infrastruktura, zlasti terminali za uvoz utekočinjenega zemeljskega plina v Evropi, za diverzifikacijo dobave stran od Rusije. Toda s skrbnim vlaganjem in načrtovanjem bi lahko ti terminali olajšali prihodnji uvoz vodika ali amoniaka z nizkimi emisijami. V državah, ki so ji odprte, ima jedrska energija pomembno vlogo, zlasti obetavni novi mali modularni reaktorji, ki so v razvoju.

Zgodovinska prelomnica

Trenutne razmere ponujajo ključno priložnost za sektor nafte in plina, da pokaže, da resno misli prehod na čisto energijo. Naraščanje cen naj bi proizvajalcem nafte in plina letos ustvarilo 2 bilijona dolarjev nepričakovanega dobička, s čimer bo leta 2022 njihov skupni prihodek dosegel rekordnih 4 bilijone dolarjev. Kljub temu naftna in plinska industrija še vedno skromno porabita za energetske prehode: v povprečju poraba čiste energije predstavlja približno 5 odstotkov vseh kapitalskih izdatkov naftnih in plinskih podjetij. To je več kot 1 odstotek leta 2019, a še vedno veliko premalo. Današnji nepričakovani dobički so enkratna priložnost za države proizvajalke nafte in plina, da diverzificirajo svoja gospodarstva in se pripravijo na svet manjšega povpraševanja po fosilnih gorivih – in za velika naftna in plinska podjetja, da prevzamejo vodilne vloge v nekaterih čiste vire energije, na katere se bo svet zanašal še desetletja.

Ne pozabimo, da energetska varnost ni samo povečanje oskrbe z energijo in gorivi. Gre tudi za učinkovito rabo energije – zlasti glede na današnjo paleto tehnologij, ki lahko pomagajo. Načrt IEA v 10 točkah za zmanjšanje odvisnosti Evropske unije od ruskega zemeljskega plina, objavljen marca – en teden po ruski invaziji – vključuje korake za zamenjavo ruskega plina, a poziva tudi k večjim prizadevanjem za prenovo stavbnega fonda za zmanjšanje povpraševanja. Boljši materiali in izolacija, novejše tehnologije in učinkovitejše naprave močno zmanjšajo energijo, potrebno za ogrevanje, hlajenje in osvetlitev naših domov in delovnih mest. Pametna električna omrežja bodo bolje upravljala in zmanjšala povpraševanje po energiji.

Trenutna svetovna energetska kriza predstavlja velike izzive, zlasti za prihajajoče zime. Toda po zimi pride pomlad – in prave investicijske odločitve lahko to krizo spremenijo v zgodovinsko prelomnico v smeri čistejše in varnejše energetske prihodnosti. Že opažamo spodbudne korake v tej smeri – kot je zakon o zmanjševanju inflacije v Združenih državah; paket REPowerEU v Evropski uniji; Japonski načrt zelene preobrazbe; in rast obnovljivih virov energije na Kitajskem, v Indiji in drugod. Pojavlja se novo globalno energetsko gospodarstvo, vlade in podjetja, ki vlagajo zgodaj in modro, pa lahko izkoristijo koristi.

Vir: IMF.org, 

Avtor: Fatih Birol (direktor IEA), 

Prevod: Myhajlo Todurov, Smart Money Solutions