Tedenski pregled: Ameriške borze z novimi rekordi

ZDA

Pretekli teden so ameriški finančni trgi doživeli izjemno rast, ki odraža naraščajoče zaupanje vlagateljev in pozitivne ekonomske napovedi. Dow Jones Industrial Average je dosegel rekordno visoke vrednosti, kar je dodatno okrepilo optimistično vzdušje na trgih. Tudi S&P 500 Index in Nasdaq Composite sta dosegla najvišje vrednosti v letošnjem letu, kar ju uvršča med najbolj donosne indekse zadnjega leta; ob tem so ameriške borze zabeležile najdaljše obdobje tedenskih rasti (7 zaporednih tednov) od leta 2017.

Zanimivo je, da je bila rast na trgu zelo razpršena. Indeks, ki enakomerno tehta delnice v S&P 500, je presegel svojega tržno tehtanega kolega, kar kaže na uspešnost široke palete podjetij, ne le največjih, kot smo bili tega vajeni prej. Manjša podjetja so prav tako zabeležila izjemno rast, kar nakazuje na zanimanje vlagateljev za bolj tvegane, a potencialno donosnejše naložbe.

Opaziti je bilo povečan obseg trgovanja proti koncu tedna, pri čemer je dnevni promet bil najvišji po letu 2023. Še največ zanimanja pa so vlagatelji pokazatli za delnice, za katere se je pričakovalo, da bodo izgubljale.

Stabilna jedrna inflacija je bila eden od glavnih vzrokov za to optimistično klimo na trgu. To se je še dodatno okrepilo z signalizacijo Fed o možnih obsežnejših znižanjih obrestnih mer v letu 2024.

Evropa

Evropski finančni trgi so pretekli teden prikazali pozitiven trend, ki odraža pričakovanja znižanja obrestnih mer s strani ključnih centralnih bank. Pan-evropski indeks STOXX Europe 600 je teden zaključil z rastjo za 0,92%. Glavni borzni indeksi so prikazali mešane rezultate; francoski CAC 40 je pridobil 0,93%, medtem ko sta nemški DAX in italijanski FTSE MIB nekoliko izgubila. Britanski FTSE 100 je pridobil 0,29%.

Evropska centralna banka je pretekli teden ohranila svojo ključno obrestno mero na rekordni ravni 4,0%, vendar je hkrati znižala svoje napovedi za inflacijo in rast za leti 2023 in 2024. Napovedi kažejo na pričakovano upočasnitev inflacije do skoraj 2% do leta 2026, kar mnogi interpretirajo kot pripravo terena za znižanje obrestnih mer. Gospodarstvo naj bi letos zraslo za 0,6%, kar je malenkost pod prejšnjimi projekcijami, in 0,8% v letu 2024, kar je prav tako nekoliko nižje od prejšnjih napovedi. ECB je tudi napovedala, da bo v drugi polovici leta 2024 postopoma prenehala z reinvestiranjem sredstev iz programa za spodbujanje evropskega gospodarstva, ki ga je pričela že pred leti.

V decembru je poslovna dejavnost v evroobmočju upadla, so pokazali podatki S&P Global. Indeks nabavnih menedžerjev (PMI), ki temelji na kombinaciji proizvodnega in storitvenega sektorja, je padel na 47,0 s 47,6 v novembru, kar predstavlja že sedmi zaporedni mesec pod pragom 50, ki označuje krčenje.

Bank of England je ohranila svojo ključno obrestno mero na 5,25% že tretji mesec zapored, kar je bilo v skladu s pričakovanji. Vendar so vodilni izrazili pripravljenost za nadaljnje zvišanje ključne obrestne mere, če bi se pojavili znaki, da bo inflacija še naprej predstavljala težavo. Uradni podatki so pokazali, da se je britansko gospodarstvo v oktobru skrčilo za 0,3% v primerjavi s prejšnjim mesecem, po 0,2% v septembru.

Norveška centralna banka je zvišala svojo ključno obrestno mero za 25 bazičnih točk na 4,5%, kar je njeno trinajsto zvišanje v tem ciklu. Banka je sporočila, da bodo obrestne mere ostale nespremenjene do jeseni prihodnjega leta, vendar ni izključila možnosti dodatnega zvišanja ali zmanjšanja prej, kot je trenutno predvideno.

Švicarska nacionalna banka je ohranila svojo obrestno mero nespremenjeno pri 1,75% že drugi mesec zapored, kar je bilo pričakovano. Banka je tudi znižala svoje napovedi za inflacijo - na 1,9% v letu 2024 in na 1,6% v letu 2025.

Skupno gledano kažejo evropski finančni trgi previden optimizem med vlagatelji, ki pozorno spremljajo ukrepe ključnih centralnih bank in ekonomske podatke. Kljub nekaterim izzivom, kot so upočasnitev gospodarske rasti in negotovost politik, ostaja evropski finančni trg dinamičen in prilagodljiv, odsevajoč njegovo ključno vlogo v globalnem gospodarskem okolju.

Azija

V Aziji so bili finančni trgi tekom tedna priča zanimivemu naboru dogajanj. Na Kitajskem so borzni trgi še naprej izgubljali vrednost, kar je posledica vztrajnih deflacijskih pritiskov. Šanghajski indeks je izgubil 0,91%, medtem ko je CSI 300 zdrsnil za 1,7%. V Hongkongu pa je indeks Hang Seng zabeležil 2,8% rast.

Padec potrošniških cen na Kitajskem v novembru, ki so zabeležile 0,5% letno znižanje, je največji od novembra 2020. Kot odziv je kitajska centralna banka okrepila podporo z obsežnimi likvidnostnimi injekcijami v bančni sistem.

V nasprotju s Kitajsko so japonski borzni trgi pretekli teden zabeležili rast. Indeks Nikkei 225 je pridobil 2,1%, širši indeks TOPIX pa se je povzpel za 0,3%. Trge je podprla odločitev Fed. Vendar je moč jena predstavljala oviro za japonske izvoznike. Donosnost 10-letnih japonskih državnih obveznic je padla, ko so pričakovanja o koncu politike negativnih obrestnih mer Banke Japonske uplahnila.

Politika je prav tako igrala ključno vlogo na Japonskem. Premier Fumio Kishida se sooča s padcem priljubljenosti zaradi političnega škandala, ki je prizadel vladajočo Liberalno demokratsko stranko.