Velike prednosti in tveganja kriptovalut

Cilj tega prispevka je vlagateljem predstaviti možnost, kako pristopati k temu segmentu naložb. Prvi korak vsakega investitorja mora biti učenje in razumevanje naložbe. Čeprav je bitcoin najbolj popularen, predstavlja manj kot polovico celotne kapitalizacije trga. Obstaja veliko število različnih kovancev in tudi konkretnih tehnologij oziroma funkcionalnosti. 

Ethereum na primer podpira tako imenovane pametne pogodbe in se ga lahko uporabi za razvoj kovancev oziroma projektov, podprtih z izdajo kovancev. Ti kovanci lahko omogočijo plačilo ali pa celo predstavljajo lastništvo digitalne umetnine, kot so na primer NFT (non-fungible tokens). Obstaja tudi velik del trga, vezan na konkretne valute, tako imenovani trg stablecoinov oziroma stabilnih kovancev, podprtih s standardno valuto. Trg je izredno raznolik. Obstaja več načinov, s katerimi se lahko vlagatelj ukvarja s kriptovaluti, če ne govorimo o direktnem nakupu na eni od trgovalnih platform. Za ljubitelje standardnega pristopa so na voljo tudi ETF-skladi, ki investirajo v kriptovalute. Lahko se povežete tudi z zaprtimi alternativnimi skladi, ki med drugim investirajo v razvoj kriptoprojektov. Obstajajo celo možnosti nakupa fizičnih kovancev, ki predstavljajo lastništvo določene kriptovalute. 

Pravo vrednost kriptovalut je težko določiti, zato se bomo v tem prispevku posvetili vsem vidikom kriptovalut. Pomembno je namreč, da kot vlagatelj poznate tako prednosti kot tudi slabosti posamezne naložbe. Pri razpršitvi v kriptovalute lahko portfelj sestavite na več načinov, tudi tako, da razpršite sredstva le med dva naložbena tipa: gotovina in kriptovalute. Če bi v portfelj dodali le tolikšen delež kriptovalut, da bi bila volatilnost na podobni ravni, kot znaša pri ameriškem indeksu S&P 500, bi se portfelj odrezal bolje, kot če bi investirali v indeks S&P 500, ob tem pa bi bil portfelj celo bolj stabilen. 

Drži pa, da je obravnavano obdobje v tem primeru dokaj kratko, saj je trg kriptovalut še mlad. Investicijske kriptovalute in poskusi vrednotenja Najpomembnejši kriptovaluti sta bitcoin in ether. Obe valuti sta bili v času svojega obstoja izredno volatilni. Vlagatelji, ki se podajate v investiranje v kriptovalute, se zato poslužujte strategij nadzorovanj tveganj, saj se večjim vmesnim padcem ne boste mogli izogniti. Spodaj si lahko ogledate graf, ki so ga pripravili raziskovalci Man Insitute. Graf prikazuje gibanje bitcoina in ethra od ustanovitve do danes. Opazite lahko, da je bitcoin v svojem kratkem 12-letnem obdobju petkrat padel za več kot 60 odstotkov. Ether ima še krajšo zgodovino in je prav tako zabeležil že več večjih padcev. Korelacija med valutama je ob tem zelo visoka. So kriptovalute v balončku? Kot balon lahko označimo naložbo oziroma trg, ki beleži znaten odmik od svoje fundamentalne vrednosti. 

V kriptosvetu je izredno težko določiti fundamentalno vrednost. Mogoče pa je pogledati eno od karakteristik: gibanje cen kriptovalut in standardnih naložb v obdobju balončka. Torej trajanje okrevanja oziroma okrevanje in doseg prejšnje najvišje vrednosti. Dlje ko traja okrevanje, večja je verjetnost, da je bila vrednost prenapihnjena. Še vedno pa nismo bližje vrednotenju oziroma določitvi fundamentalne vrednosti. Ameriški dolar, čeprav je nekrit od leta 1971, ohranja vrednost zaradi treh pomembnih faktorjev. Prvi je ta, da je uradna valuta ZDA. Drugi je, da se ameriški davki plačujejo v ameriških dolarjih. Tretji pa je kazenska odgovornost, če davki niso plačani. Še bolj konkretno: dolar predstavlja svetovno rezervno valuto. Kot pri vsaki standardni valuti ima vrednost, ker ljudje verjamemo, da ima vrednost. Enostavno. Če zaupanje v posamezno valuto kopni, bo ta izgubljala vrednost. V izjemnih primerih lahko izguba zaupanja pripelje do tega, da bodo državljani iskali alternative nacionalnim valutam. 

Zakaj pa ima bitcoin vrednost? Ni uradna nacionalna valuta, je izredno nestabilen (približno 40x toliko, kot je ameriški dolar v primerjavi s košarico desetih največjih svetovnih valut). Transakcije so počasne in drage v primerjavi s standardnimi rešitvami. Obstaja regulativno tveganje. Kljub vsemu zapisanemu je bitcoin od ustanovitve zelo močno zrasel. Obstaja več teorij, ki poskušajo razvozlati pravo vrednost bitcoina. Glede na to, da bitcoin ne izplačuje dividend, je najbolj preprosta razlaga in argument za nakup bitcoina le prepričanje ljudi, da bo vrednost te kriptovalute rasla. Ni pa to dolgoročno vzdržen pristop k investiranju. Lahko pa določene kriptovalute postrežejo s tako imenovano industrijsko vrednostjo zaradi hitrosti, varnosti in enostavnosti. Tehnologija se namreč lahko uporabi ne le kot investicija, ampak tudi kot način sklepanja pogodb, potrjevanja pristnosti itd. Kriptovalute kot digitalno zlato Čeprav naložba ne ustvarja prihodkov, še ne pomeni, da nima vrednosti. Tudi morske školjke nikoli niso ustvarjale prihodkov, vendar so bile skozi zgodovino skoraj tako cenjene, kot je bilo cenjeno zlato ali diamanti. V določenih primerih imajo tovrstne naložbe uporabno vrednost. 

Za primer: okoli 10 odstotkov letnega povpraševanja po zlatu je posledica uporabe v industrijske ali zdravstvene namene. To povpraševanje je še vedno tako nizko, da ne vpliva na ceno zlata. Ceno v glavnem določa dejstvo, da ima že samo lastništvo zlata ali pa uporabnost te kovine v obliki devize v glavah ljudi dovolj visoko uporabno vrednost, da ne more biti vredna 0. Kriptovalute nam ne morejo dati občutka, da imamo v lasti nekaj vizualno všečnega, imajo pa industrijsko uporabnost. 

Mnogi ljudje bi zaradi poslovne situacije (recimo temu tako) raje videli, da njihova finančna kondicija ostane zaupna. Kriptovalute temu kriteriju zelo dobro ustrežejo. Vedno več je tudi ljudi, ki jim ni prijetno uporabljati standardnih plačilnih sredstev zaradi nezaupanja v vlade, ukrepe in moderen finančni sistem. Razlogi niso niti pomembni. Pomembno je le, da je kritična masa ljudi dovolj velika, da bi kriptovalute obstajale v taki ali drugačni obliki tudi brez bitcoina in številnih mitov o nastanku te kriptovalute. Na svetu je dovolj visoko povpraševanje po tej dobrini, da ji lahko določimo vrednost. 

Če bodo kriptovalute še naprej opravljale svojo nalogo in se ne bodo soočale s tehnološkimi izzivi ali regulacijami s strani vlad večjih gospodarstev, bo njihova vrednost veliko višja od 0. Kriptovalute so v veliko pogledih primerljive z zlatom: gre za medij, ki ne nadomesti denarja, ampak je z denarjem v simbiozi. Ponudba kriptovalut je močno odvisna od delovanja 'rudnikov' in tako kot zlato tudi kriptovalute niso zmožne ustvarjati prihodkov. V komercialnem pogledu pa je kriptosvet boljši od zlata, saj ima slednji za potrošnike predvsem vizualno vrednost, kriptovalute pa lahko uporabljamo za prenos denarja. Navedeni argument je predvsem posledica enostavnejše menjave te naložbe za denar. Vloga kriptovalut v naložbenem portfelju Kako se kriptovalute odrežejo z vidika tveganja in donosnosti? 

Se jih splača umestiti v svoj naložbeni portfelj? Pri odgovoru se bomo najprej dotaknili dveh največjih kriptovalut in ju ocenili z vidika tveganja oziroma nihajnosti, ker imamo o njiju največ podatkov. Standardni odklon dnevnih donosnosti bitcoina je 4,9 odstotka oziroma okoli 80 odstotkov na letni ravni. Podobne številke dobimo tudi pri analiziranju ethra. Pri standardnem delniškem indeksnem skladu, ki sredstva vlagateljev investira v indeks S&P 500, pa dobimo rezultat 1,2 odstotka pri dnevni donosnosti oziroma 19 odstotkov pri letni. S tem smo ugotovili, da sta bitcoin in ether približno štirikrat bolj nihajna od standardnega delniškega trga. Tako lahko to tveganje nadziramo. Če bi imeli portfelj, sestavljen iz 75 odstotkov denarja in 25 odstotkov kriptovalut, bi morali praviloma imeti podobno stopnjo nihajnosti. Dobimo pa nekoliko presenetljiv rezultat. Skozi daljše obdobje se sicer taka portfelja obnašata podobno, vendar če pogledamo ekstremne dogodke, kot je bil na primer padec trgov med pandemijo, vidimo, da je bil ameriški delniški trg veliko bolj negotov. Kriptovalute s tega vidika ne odstopajo od svojih standardnih stopenj nihanj in so bile vsaj v tem specifičnem primeru veliko bolj stabilne oziroma imajo le malo odstopanj od standardnih nihanj. 

Kakšna pa je korelacija med kriptovalutami in standardnimi naložbami, kot so delnice? Nenazadnje zakaj bi investirali v naložbo, ki je bolj nihajna in korelirana z obstoječo naložbo? Pravilo pravi, da moramo za uspešno razpršitev tveganja v portfelj dodati čim več različnih naložbenih tipov, ki imajo med seboj nizko korelacijo, torej pri katerih gibanje enega naložbenega tipa nima vpliva na gibanje drugega naložbenega tipa. Pri pregledu korelacije bitcoina z drugimi naložbenimi tipi je mogoče ugotoviti, da ima bitcoin zelo nizko korelacijo v primerjavi s skupino različnih naložbenih tipov, kot so delnice, obveznice, surovine, denar itd. Ko delnice ne beležijo padca (vsaj 5-odstotni padec znotraj posameznega četrtletja), je korelacija bitcoina s skupino različnih naložbenih tipov le 0,02, so ugotovili raziskovalci Man Institute. Z vidika sestave naložbenega portfelja je to izjemno dobro. Vendar ni vse tako svetlo, kot se zdi na prvi pogled. 

V primeru padca na delniških trgih se korelacija s kriptovalutami močno zviša, vse do 0,55 (1 je popolna korelacija). Kljub temu ocenjujemo, da predstavljajo kriptovalute dober naložbeni tip, namenjen večji razpršitvi tveganj. Analitiki kriptovalut več let niso dojemali kot resnega naložbenega razreda. To se je z razvojem trga popolnoma spremenilo. Trg danes ponuja veliko različnih opcij in se je premaknil iz statusa nišnega trga proti mainstream trgu. Navkljub temu gre še vedno za visoko nihajno naložbo; se pa da ta nihanja z ustreznim pristopom močno omejiti. 

Z vidika naložbe bi morali kriptovalute smatrati kot fizično zlato, torej gre za alternativno naložbo. Ta naložba je namenjena večji razpršitvi naložbenega portfelja, in če predstavlja več kot 10 odstotkov celotnega portfelja, močno zviša tveganje za večje padce in posledični neuspeh pri dosegu finančnih ciljev. Vsekakor pred nakupom raziščite, kaj točno kupujete, in ne kupujte samo zato, ker je to kupil vaš sosed.