Kupci teh vrednostnih papirjev pa so (smo) lahko tuje ali domače, fizične ali pravne osebe. Zakladne menice so v svojem smislu skoraj identične državnim obveznicam, le da imajo slednje daljši rok zapadlosti. Laično si jih lahko predstavljamo kot list papirja, ki ga »kupimo« od države, čez 3,6,12 ali 18 mesecev pa nam država vrne glavnico (ki je enaka kupnini) in obresti, ki za investitorja predstavljajo dobiček.
Dvig je bil posledica višanja obrestnih mer po celotnem svetu.
Trenutno so obrestne mere na najvišji točki zadnjih 10 let. Na zadnji dražbi so tako znašale: 3,30% za 3-mesečno; 3,50% za 6-mesečno; 3,69% za 12-mesečno; 3,54% za 18-mesečno. Obvezno pa si je zapomniti da so to LETNE obrestne mere in ne dejanske donosnosti izražene v odstotkih. Tako bi za vložek 1000€ v 3-mesečno obveznico čez 3 mesece prejeli približno 1008,2€ in ne 1033€, kot bi na prvi pogled mislil povprečen laik. Za 18-mesečno menico pa bi za vložek 1000€ prejeli izplačilo v višini približno 1053€.
Če želite svoje prihranke naložiti v zakladne menice, lahko to storite le posredno preko primarnih vpisnikov in ne preko spletnih posrednikov (npr. InteractiveBrokers). Te pa, kljub takšnim izjavam: „NLB za posredovanje ponudb na avkcijah ne zaračunava stroškov. Obračunajo se stroški Klirinško depotne družbe skladno z vsakokrat veljavno Tarifo KDD.“ za svoje usluge seveda zaračunavajo različne stroške. Čeprav posamezni posredniki zaračunavajo podobne provizije in stroške, priporočam da si tarife v naprej dobro ogledate. Pri NLB boste tako pri nakupu zakladnih menic v višini 10000€, za njihove storitve v enem letu odšteli približno 155€ oziroma 1,55% vložka. Pri investiciji v višini 1000€ pa približno 68€ kar predstavlja kar 6,8% investicije. To pa seveda ni zanemarljivo, če je donosnost 12-mesečne menice 3,69%. Pri višjih zneskih investicije se absolutna vrednost stroškov seveda veča, procentualna pa znižuje. Zato za male vlagatelje zakladne menice morda niso najboljša možna naložba.
Od dobička, ki ga posameznik zasluži pri zapadlosti zakladnih menic, je potrebno plačati davek. Plačajo ga fizične osebe ter pravne osebe. Za fizične to predstavlja dohodek iz kapitala in je obdavčen po 25% davčni stopnji. Pomembno je, da davčno osnovo predstavljajo le obresti in ne celoten znesek z glavnico. Za pravne osebe pa se pridobljene obresti štejejo kot redni dohodek in se jih prišteje k davčni osnovi, ki je nato obdavčena po 19% davčni stopnji.
Ker obstajajo menice različnih ročnosti (3,6,12 ali 18 mesečne), se lahko posamezni investitor odloči za tisto, katera najbolj ustreza njegovim finančnim potrebam. Zakladne menico je možno (enako kot obveznice) prodati pred njihovo dospelostjo. Vendar se to lahko izkaže za problematično saj je tak sekundarni trg v Sloveniji dokaj nerazvit. Poleg tega pa je potrebno pri taki transakciji plačati dodatne stroške in provizije.
Slovenske zakladne menice zagotovo spadajo v krog manj tveganih oblik naložb, saj za njimi stoji država. Dolžniški papirji Republike Slovenije tudi na mednarodni sceni veljajo za relativno varne, na to kaže nižja zahtevana donosnost kot na primer obveznic Italije in celo ZDA. Na kratek rok so varnejše kot najbolj popularna investicija, delnice, vendar je temu ustrezen tudi nižji donos. V primerjavi z bančnimi depoziti so zakladne menice sicer (če se ne oziramo na stroške in davek) nekoliko donosnejše, varnost vložkov pa je do višine 100.000€ identična.
Republika Slovenija redno izdaja zakladne menice na avkcijah, običajno vsak drugi torek v mesecu. Investitorji lahko sodelujejo le preko primarnih vpisnikov, teh pa je trenutno šest (NLB, SKB, Jefferies GmbH, UniCredit, Ilirika in NKBM). Za sodelovanje morajo imeti odprt trgovalni račun pri enem od teh posrednikov ter naložena sredstva. Posredniku morate, pri oddaji naloga za nakup menic sporočiti koliko denarja želite »investirati« in kakšno obrestno mero zahtevate.
Ker prodaja poteka na avkciji, obrestna mera ni določena vnaprej, ta se določi na sami avkciji in je enotna za vse izbrane ponudbe. Če bo ta obrestna mera višja kot vaša zahtevana, boste ob dospelosti prejeli še več obresti kot ste načrtovali. Če pa bo na avkciji določena nižja mera, boste denar nemudoma prejeli nazaj saj vaša ponudba za nakup zakladnih menic ni bila izbrana. V pomoč so vam lahko rezultati prejšnjih avkcij, saj se praviloma obrestna mera med dvema zaporednima dražbama ne bo drastično razlikovala. Te podatke najdete na spletni strani Ministrstva za finance.
Poudariti je treba, da ima država možnost preklica teh avkcij, kar se je zgodilo prav ta mesec. To pomeni, da tokrat država ni izdala zakladnih menic.
SPIRIT Slovenija, javna agencija v sodelovanju z Slovensko-nemško gospodarsko zbornico v času od 11....
Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih...
V sklopu programa EU BUSINESS HUB JAPAN AND THE REPUBLIC OF KOREA 2025 organizirajo gospodarsko...
Vabljeni na brezplačni spletni dogodek, kjer boste izvedeli, kako lahko s pomočjo superračunalništva...
Naročite se na šest številk REVIJE KAPITAL v letu 2024 in 2025 in po plačilu DVOLETNE naročnine 58,50 €, boste BREZPLAČNO prejeli knjigo 50 SLOVENSKIH ZGODB O USPEHU!
Vsak teden štiri aktualne novičke, da boste na tekočem.