Gvido JEMENŠEK, član uprave OTP banke

KAPITAL: Ob selitvi sedeža OTP banke v Ljubljano je bilo na Štajerskem precej negodovanja. Nekatere stranke so tudi najavile selitev svojega poslovanja v druge banke. Kakšne pa so bile dejanske posledice selitve sedeža banke? Konec koncev je Maribor po stoletju in pol prvič brez sedeža vsaj ene banke!
Izkušnje ob spremembi imena Zavarovalnice Sava kažejo, da večjih posledic vsaj takrat ni bilo. 
 

GVIDO JEMENŠEK: Enako velja tudi za našo banko, in kar je najbolj pomembno, stranke tega sploh niso občutile. Zaradi selitve sedeža banke se za stranke ni nič spremenilo. Gre bolj ali manj za administrativno spremembo sedeža. Vemo pa tudi, da OTP banka investira v ogromen poslovno-stanovanjski center v Ljubljani Emonika in tudi iz tega razloga so želeli, da je sedež banke v Ljubljani.
Torej stranke tega niso čutile in tudi zaposleni ne. Že sedaj imamo dve poslovni stavbi v Ljubljani, ki se bosta kasneje verjetno združili v eno, in dve poslovni stavbi v Mariboru. In v Mariboru bo tako glede stavb kot tudi zaposlenih ostalo tako, kot je sedaj. 
Pravzaprav gledamo na vse to tudi kot na konkurenčno prednost. Želimo biti oziroma smo vseslovenska banka, v vseh regija imamo velike tržne deleže. In to, da lahko imamo zaposlene iz celotne Slovenije na vseh lokacijah, je neke vrste konkurenčna prednost.

KAPITAL: Zanimivo, da ni bilo večjega negodovanja, barva banke /zelena/ namreč v Mariboru ni najbolj priljubljena.
 

GVIDO JEMENŠEK: Celo sam sem pričakoval več negodovanja. Očitno pa je že Zavarovalnica Sava orala ledino pri tem in nam olajšala pot. Hkrati pa ugotavljamo, da ljudje na takšne spremembe ob vsesplošni globalizaciji niso več tako občutljivi, vse bolj jih zanima predvsem kakovost storitev in manj barva banke!

»… Celo sam sem pričakoval več negodovanja v Mariboru. Očitno pa je že Zavarovalnica Sava orala ledino pri tem in nam olajšala pot …«

KAPITAL: Ob tem pa boste morali zagotovo tudi racionalizirati število poslovalnic – ponekod so poslovalnice obeh bank le nekaj deset metrov narazen. Kako se boste tega lotili? Ob tem je zanimivo, da bo Maribor po dolgih letih dobil novo bančno poslovalnico – poslovalnico NLB na Taboru. Se ne bojite, da bodo na neki način zasedli »prazen« prostor?
 

GVIDO JEMENŠEK: Združili smo že nekaj poslovalnic, kjer smo bili pravzaprav skoraj preko ceste s poslovalnicami SKB banke. S tem smo povečali svojo učinkovitost in še bolj storitve za stranke. Stranke SKB banke imajo sedaj na voljo še več poslovalnic kot prej, da ne omenjam sodelovanja s Pošto, in pa dosti večjo mrežo bankomatov v različnih državah, kjer posluje OTP banka.
Kar se tiče konkurence NLB z novo poslovalnico, se tega ne bojimo, tudi v mestu ob Dravi jih vidimo kot dobrodošlo konkurenco. Mi si želimo osvojiti večji delež v centralni regiji, NLB pa na tem področju, kar je povsem razumljivo.

KAPITAL: OTP banka je z nakupom Nove KBM in SKB banke prinesla tudi novo tehnologijo. Kaj to pomeni za komitente – recimo storitev SimplePay, ki so jo razvili na Madžarskem. So še kakšne druge rešitve, ki pomenijo dodano vrednost?
 

GVIDO JEMENŠEK: V Sloveniji imamo Flik. Z vsemi drugimi partnerskimi bankami v shemi Flik si prizadevamo povečati njegovo uporabo pri takojšnjih plačilih med posamezniki in s trgovci. SimplePay je bil razvit za madžarski trg, s Flikom želimo doseči tako pokritost v Sloveniji. Sicer pa imamo veliko različnih možnosti za plačila in moram reči, da sam fizično plačilne kartice sploh ne uporabljam več, saj je plačevanje z mobitelom ali uro hitrejše in tudi bolj enostavno. Obstaja pa še kar nekaj drugih možnosti za plačevanje, recimo Visa ima možnost plačevanja s prstanom, in tako naprej.

KAPITAL: Boste uvedli še kakšne rešitve, ki jih OTP banka že ima, pa bi pomenile dodano vrednost tudi za komitente v Sloveniji?
 

GVIDO JEMENŠEK: Seveda je velika prednost imeti strateškega lastnika, saj si lahko izmenjujemo veliko izkušenj in uporabljamo primere dobre prakse matične banke. Ena takšnih prednosti, ki smo jo takoj uvedli ob prevzemu lastništva, je tudi ta, da lahko stranke OTP banke dvigujejo gotovino brezplačno na bankomatih OTP banke v vseh državah. Za stranke v Sloveniji je seveda zelo zanimiva Hrvaška. Takšnih prednosti bo v prihodnosti še več.

»… Seveda je velika prednost imeti strateškega lastnika, saj si lahko izmenjujemo veliko izkušenj in uporabljamo primere dobrih praks matične banke …«

KAPITAL: Ste član uprave banke za poslovanje s prebivalstvom. Te seveda zelo zanima gibanje obrestnih mer v prihodnje, tako pri kreditih kot pri depozitih. Kakšne so vaše napovedi? Priča smo zniževanju euribora in imamo že tudi fiksne obrestne mere pod tremi odstotki. Kakšen trend napovedujete za naprej?
 

GVIDO JEMENŠEK: Res je, obrestne mere so trenutno zelo nizke in pričakovanja gredo v nadaljnje zniževanje temeljne obrestne mere s strani ECB-ja. Banke se bomo temu seveda prilagodile. Treba pa je razlikovati med kratkoročnimi in dolgoročnimi obrestnimi merami. Naša ocena pa je, da smo v tem trenutku z obrestnimi merami za dolgoročne stanovanjske kredite že kar nizko.

KAPITAL: Kaj bo naslednja prevzemna tarča OTP banke v Sloveniji? 
 

GVIDO JEMENŠEK: V tem trenutku ne morem govoriti o novih prevzemnih tarčah, to je tudi vprašanje, ki je bolj primerno za lastnika. Za banko je kar veliko število združitev in v tem trenutku vodstvo dela predvsem na konsolidaciji in optimizaciji poslovanja.

KAPITAL: Ko smo pred več kot tridesetimi leti organizirali prvi finančni sejem Kapital, smo imeli v Sloveniji, tako mislim, 27 bank, danes jih imamo le še deset. Koliko jih bomo imeli čez tri ali štiri leta?
 

GVIDO JEMENŠEK: Ob zelo konkurenčnem bančnem okolju v Sloveniji in nizkih maržah ocenjujem, da bodo imele manjše banke kar nekaj težav pri konkurenčnem poslovanju. Menim, da bi bilo smiselno ob dveh stebrih, ki ga oblikujeta NLB in OTP banka, oblikovati še tretji steber, v katerem bodo nekatere manjše banke, da bodo lahko dosegle minimalno učinkovitost, ki zagotavlja preživetje in razvoj na dolgi rok.

KAPITAL: Kako gledate na kapitalski trg v Sloveniji?
 

GVIDO JEMENŠEK: Veliko delamo na novi ponudbi skladov in drugih investicij za stranke, saj je dejstvo, da smo Slovenci kar konservativni pri naložbah in imamo veliko denarja v depozitih, medtem ko je kapitalski trg še vedno premalo razvit, pa čeprav je Ljubljanska borza po donosih v zadnjem letu med prvimi borzami na svetu.

»… Menim, da bi bilo smiselno ob dveh bančnih stebrih, ki ga oblikujeta OTP banka in NLB, oblikovati še tretji steber, v katerem bodo nekatere manjše banke …«

KAPITAL: OTP banka preko svojega centra v Budimpešti veliko vlaga tudi v razvoj umetne inteligence. Je to tudi priložnost za slovenska podjetja? 
 

GVIDO JEMENŠEK: Tako je, tudi mi smo že začeli delati na tem. Naše razmišljanje gre v smer, da ne bomo razvijali nečesa, kar bomo že tako imeli na voljo recimo čez pet let, temveč želimo začeti z manjšimi koraki. Z umetno inteligenco želimo po eni strani izboljšati procese znotraj banke, po drugi strani pa lahko strankam precej izboljšamo uporabniško izkušnjo, kot je recimo uporaba spletnih kalkulatorjev. Danes moramo še vedno vnašati podatke, zakaj ne bi preprosto postavili vprašanja o znesku, ročnosti in bi s pomočjo umetne inteligence takoj dobili odgovor. Možnosti pa je še res veliko. Mislim, da moramo umetno inteligenco predvsem uporabljati kot orodje, s katerim bomo delali bolj učinkovito in bo po drugi strani bolj prijazno do strank.