mag. Andrej RIHTER, direktor Javnega holdinga Maribor

Ob peti obletnici Javnega holdinga Maribor smo se pogovarjali z direktorjem mag. Andrejem Rihterjem, ki nam razkriva, kako je holding v tem času izboljšal kakovost storitev, ohranil stabilne cene in prispeval k razvoju mesta. 

Od prevzema Centralne čistilne naprave do elektrifikacije mestnih avtobusov – JHMB dokazuje, da povezovanje javnih podjetij prinaša konkretne koristi za Mariborčane. V intervjuju smo govorili tudi o izzivih enotne položnice, prihodnjih strateških projektih, kot je sežigalnica, in viziji za še bolj trajnosten in povezan Maribor.

KAPITAL: JHMB praznuje peto obletnico delovanja. Pred petimi leti je bilo veliko pomislekov, ali je ustanovitev holdinga smiselna in ali ne gre le za nekakšno "zbiranje" denarja od podjetij. Danes teh pomislekov ni več -  lahko navedete nekaj konkretnih zadev, ki jih je občanom prinesla ustanovitev holdinga in predvsem so zato cene res nižje ali pa vsaj niso potrebne tolikšne podražitve.

mag. Andrej Rihter: Res je, te pomisleke smo odpravili s strokovnim delom in sinergijskimi učinki, ki so rezultat povezanega in usklajenega delovanja podjetij. Na začetku, leta 2020, jih je bilo šest, danes pa nas je skupaj z obvladujočo družbo že deset. Zagotovo je holdinški princip prinesel več transparentnosti in močnejši nastop na trgu. Naša ustanoviteljica, Mestna občina Maribor, ima danes enega sogovornika, kar ji omogoča lažje strateško usklajevanje med javnimi podjetji, ki skrbijo za mestno infrastrukturo. Za občane pa so ključne predvsem kakovostne storitve in cene, ki so danes stabilnejše: Mariborski vodovod je po prevzemu CČN npr. v enem letu precej znižal ceno čiščenja odpadnih voda, ceno smo znižali tudi pri ravnanju z odpadnim blatom, Energetika je npr. dvakrat znižala ceno ogrevanja, Snaga pa kljub podražitvam še vedno ostaja med najcenejšimi v državi. Ob tem smo z digitalizacijo storitev prek naših aplikacij občanom olajšali sodelovanje z našimi podjetji in jim ponudili tudi več nadzora nad lastnimi stroški.

KAPITAL: V petih letih ste naredili res veliko stvari, pridružila so se vam nova podjetja, lahko morda izluščite deset projektov, katerih uresničitev se vam zdi najbolj pomembna?

mag. Andrej Rihter: Pomembnih projektov je veliko, me pa veseli, da so med njimi tudi takšni, ki prinašajo konkretne pozitivne učinke za uporabnike in skupnost. Prevzem Centralne čistilne naprave omogoča nižjo ceno čiščenja odpadnih voda, prevzem Garažne hiše Lent zagotavlja ugodnejše pogoje parkiranja v njej. Zagon kotla na lesno biomaso in visokotemperaturne toplotne črpalke Pristan vodi k diverzifikaciji proizvodnih virov toplote in prehodu na obnovljive vire energije, medtem ko tudi elektrifikacija mestnih avtobusnih linij prispeva k čistejšemu okolju. Prav tako velja izpostaviti obnovo več športnih objektov, kot so Dvorana Tabor, Atletski stadion Poljane in drugi, izgradnjo outdoor centrov na Pohorju in ureditev mestnih zelenih površin. Nenazadnje pa še širitev mreže souporabe koles Mbajk in postavitev novih otroških igrišč.

KAPITAL: Veliko je vprašanj občanov, ali se pripravlja tudi projekt, da bi za vse storitve podjetij, ki so v holdingu, dobili le eno položnico! Verjetno kar velik izziv, ki vas čaka v prihodnje.

mag. Andrej Rihter: Pri tem gre za željo, ki jo v holdingu gojimo praktično že od ustanovitve, vendar je realizacija bolj zapletena, kot se morda zdi na prvi pogled. Čeprav so javna podjetja, kot so Snaga, Energetika Maribor, Nigrad in Mariborski vodovod, združena pod eno streho, vsako posluje neodvisno in zato izdaja lastno položnico. Če bi jih želeli združiti, bi si morali deliti tudi osebne podatke uporabnikov, zato smo se posvetovali tudi z informacijsko pooblaščenko. Za združevanje podatkov, na primer, če ima eden izmed partnerjev prijavljeno vodo, drugi pa ogrevanje, bi bilo treba zagotoviti ustrezne pravne podlage za obdelavo teh podatkov. A tudi če bi pravni del uspeli urediti, se pojavi še drug izziv, to pa je socialni vidik. Za tiste, ki težje plačujejo storitve ali pa imajo izjemno nizke prihodke, bi lahko združen znesek vseh storitev predstavljal veliko finančno breme. Uporabniki si danes namreč lahko razporedijo plačila in tako eno položnico plačajo zdaj, drugo čez 14 dni. Enotna položnica pa bi to možnost odvzela in s tem se borimo. Je pa naša želja, da bi čim prej združili položnico Nigrada in Vodovoda, pri čemer pa smo že zelo daleč. Vendar še enkrat, gledamo skupne zneske, da ne bi bili preobremenjujoči za naše uporabnike.
 

“… ceno smo znižali tudi pri ravnanju z odpadnim blatom, Energetika je npr. dvakrat znižala ceno ogrevanja, Snaga pa kljub podražitvam še vedno ostaja med najcenejšimi v državi.”

KAPITAL: Kakovost storitev in cene so za občane dve najbolj pomembni področji. Kako ste po prvih petih letih delovanja zadovoljni tako s prvim, kot drugim?

mag. Andrej Rihter: Kakovost storitev in njihove cene so res v središču zanimanja občank in občanov, zato temu posvečamo največ pozornosti. Po petih letih delovanja Javnega holdinga Maribor lahko rečem, da smo dosegli pomembne premike pri razvoju naših storitev in tudi mesta. Ob tem pa smo vseskozi ohranjali vzdržnost cen storitev za uporabnike. Te so se v zadnjih letih spreminjale redkeje, kot bi se, če bi podjetja še vedno delovala vsako zase. Tudi razvoj bi bil v tem primeru počasnejši, neusklajen, nekoordiniran in dražji. Mirne vesti lahko rečem, da sem zadovoljen.

KAPITAL: Lahko morda navedete nekaj primerov dobre prakse in prihranke, ki so rezultat ustanovitve holdinga.

mag. Andrej Rihter: Danes, ko obeležujemo že peto obletnico delovanja holdinga, lahko ponosno rečemo, da JHMB deluje zelo učinkovito z vidika skupnega poslovanja. Tukaj bi posebej izpostavil vse sinergije, ki jih dosegamo – od skupnega naročanja do usklajenih poslovnih praks, kar posledično blaži pritisk na komunalno in infrastrukturno ekonomijo. S skupnimi nastopi na trgu dosegamo boljše cene, večjo pogajalsko moč in preprečujemo kopičenje izdatkov. Naj navedem konkreten primer, lani smo izvedli skupno javno naročilo za dobavo električne energije, pri čemer smo za družbe Marprom, Nigrad, Snaga, Mariborski vodovod in Pogrebno podjetje uspeli, glede na preteklo obdobje in takrat veljavno ceno, znižati ceno elektrike v novem dobavnem obdobju, to je nekje do sredine leta 2026, za dobre 3 milijone EUR.

KAPITAL: Še najbolj je na udaru Marprom. Občani so bili zelo nejevoljni na spremembo linij in časovnico. Kot da je to počel nekdo, ki se ne vozi ravno pogosto z avtobusom po Mariboru. Zdi se, da bi lahko bile zadeve bolje usklajene in dodelane in bi se izognili nejevolji občanov!

mag. Andrej Rihter: Pa je ravno nasprotno. Nove linije so pripravljali strokovnjaki z jasnim namenom in ciljem, in sicer, da javni potniški promet približajo uporabnikom, da bo kakovostnejši in tudi okolju bolj prijazen zaradi elektrifikacije. Z novim linijami se približujemo najsodobnejšim trendom uporabne urbane mobilnosti in tudi Maribor je zdaj veliko bolje povezan, kar se tiče mestnih četrti in krajevnih skupnosti. Medtem ko so spremembe ključni korak v prizadevanjih za izboljšanje javnega mestnega potniškega prometa, smo seveda določene odzive pričakovali, smo pa tudi glede tega svoj del korektno oddelali. Že takoj po uveljavitvi novih linij smo pripravili več paketov usklajevanj in izboljšav glede na povratne informacije, ki smo jih prejeli. Tudi čez poletne počitnice nismo mirovali, ampak smo dali načrte na mizo in poskrbeli za še en izjemo obsežen sveženj sprememb s skladu z željami uporabnikov. V trajanju šolskega leta, ko so odhodi avtobusov pogostejši in ko se vrnejo tudi integrirane linije, tako uvajamo dodatne prilagoditve. Kmalu bo začel voziti tudi Doktor Maister, ki bo pomembno izboljšal še dostopnost in povezave na območju UKC-ja.

KAPITAL: Veliko pripomb je bilo tudi na ukinitev skupnih kesonov za papir in steklo.  Sedaj ima posamezno gospodinjstvo kar pet posod za smeti. Mnogi za to niti nimajo prostora. Je takšen ukrep smiseln, saj verjetno ne prispeva k boljšem recikliranju odpadkov.

mag. Andrej Rihter: Pripombe glede ukinitve skupnih kesonov za papir in steklo seveda sprejemamo in razumemo. Res je, da imajo gospodinjstva zdaj več posod, kar lahko predstavlja prostorski izziv. Vendar pa dosedanje izkušnje kažejo, da sistem s posodami pri posameznih gospodinjstvih prinaša precej boljše rezultate. Ko ima vsako gospodinjstvo svojo posodo, je odgovornost jasna, odpadki so bolj skrbno ločeni in kakovost reciklaže je višja. Pri skupnih kesonih je bilo pogosto nepravilno odlaganje, na primer med papirjem smo našli tudi plastiko ali mešane odpadke, kar je onemogočalo učinkovito ravnanje. Ob uvedbi so se sicer pojavljali določeni dvomi, se je pa kasneje v praksi pokazalo, da gospodinjstva sistem dobro sprejemajo. Mnogi se organizirajo tudi skupinsko, na primer si delijo posodo za papir ali steklo, in tako najdejo prostorsko primerne rešitve. Z umikom uličnih kesonov se je odgovornost za ravnanje z odpadki prenesla bliže uporabnikom in opažamo, da je ločevanje zdaj bolj dosledno, kakovostno in da so uporabniki z rešitvami zadovoljni.

KAPITAL: Holding je tudi velik podpornik športa in kulture. So pa sponzorstva in donacije dokaj nizke, še posebej če primerjamo zneske, ki jih za šport namenjajo ljubljanska javna podjetja. Zadnji primer je financiranje odbojkarskega kluba v Ljubljani, kjer javna podjetja prispevajo več kot milijon evrov. Za Maribor so zneski stokrat nižji!

mag. Andrej Rihter: Maribor in Ljubljana se ne moreta primerjati že zaradi tega, ker Ljubljana prejema posebna sredstva kot prestolnica. Smo pa tudi mi v zadnjih petih letih namenili za sponzorstva in donacije skupno skoraj milijon evrov, kar se mi resnično ne zdi malo, saj si moramo sredstva, ki jih namenjamo v podporo športu, kulturi in v humanitarne namene, zaslužiti na trgu. Ker pa se zavedamo naše mestotvorne vloge, enostavno želimo prispevati, da se lahko športni in kulturni mestni utrip ustrezno razvijata in da smo prisotni pri humanitarnih iniciativah. Vsako leto tudi pripravimo javni razpis, na katerega se lahko prijavijo vsi, ki ustrezajo pogojem in s svojimi društvi, klubi ali neprofitnimi organizacijami negujejo vrhunski šport ali vlagajo v šport mladih, skrbijo za kulturne aktivacije ali pa pomagajo pomoči potrebnim. Sam ocenjujem, da smo, kar se družbene odgovornosti in vračanj v lokalno skupnost tiče, pravzaprav zelo angažirani in čuječi.
 

“Naša vizija je, da z vlaganji v kakovost javnih storitev, energetsko učinkovitost, trajnostno mobilnost in razvoj skupnosti prispevamo k mestu, v katerem bo življenje varnejše, udobnejše in še bolj futureproof.”

KAPITAL: Imate veliko načrtov tudi za prihodnjih /vsaj/ pet let! Najprej vprašanje, se moramo Mariborčani bati novih zvišanj cen in katera področja so najbolj na udaru.

mag. Andrej Rihter: Tukaj bom zelo kratek. V letošnjem letu zvišanj ne predvidevamo. Seveda pa v nedogled ne bomo popolnoma imuni na inflacijo ali morebitne ostale dvige cen. Zoper to imamo učinkovito orožje, to je ekonomska povezanost naše skupine, ki tako lažje in bolje kljubuje pritiskom. To smo dokazali že večkrat, ko bi posamezna podjetja denimo cene morala dvigniti zaradi naraščajočih stroškov, pa jih potem nismo, ker smo stopili skupaj za občane in občanke Maribora.

KAPITAL: Lahko navedete recimo deset strateških projektov za v prihodnje, katerih uresničitev bo zaznamovalo tudi boljše življenje v mestu?

mag. Andrej Rihter: Ne samo, da imamo deset strateških projektov – imamo potrjen Strateški razvojni program, ki ga je mestni svet potrdil konec leta 2023 in ga vsako leto ažuriramo in dopolnimo. Gre za živ dokument, ki usmerja razvoj Javnega holdinga Maribor in vseh povezanih podjetij. V njem so jasno začrtane usmeritve, ki bodo zaznamovale prihodnost mesta – od posodobitve osnovne infrastrukture in skrbi za zanesljivo oskrbo občanov, do uvajanja digitalnih rešitev, novih storitev in projektov, ki bodo Maribor naredili bolj trajnosten, sodoben in prijazen do ljudi. Naša vizija je, da z vlaganji v kakovost javnih storitev, energetsko učinkovitost, trajnostno mobilnost in razvoj skupnosti prispevamo k mestu, v katerem bo življenje varnejše, udobnejše in še bolj futureproof.

KAPITAL: Eden ključnih projektov je sežigalnica. Zagotovo tudi eden najtežjih. Dunaj ima sežigalnico že leta skoraj v središču mesta - pri nas je kaj takšnega skoraj nemogoče! Kaj bo sežigalnica prinesla Mariboru glede zmanjšanja stroškov in predvsem kakovosti zraka, kar je  verjetno glavni pomislek občanov?

mag. Andrej Rihter: Maribor danes stoji pred dvema velikima izzivoma, to sta ravnanje z odpadki in diverzifikacija virov toplote. Ker nimamo lastnih kapacitet za energetsko izrabo, moramo velike količine odpadkov izvažati v tujino. To povzroča ogromne stroške transporta in odvisnost od tujih prevzemnikov, kar je v lanskem letu posledično vplivalo na dvig cen ravnanja z odpadki. Sežigalnica bi ta krog prekinila, odpadke bi predelovali doma, jih pretvarjali v toploto in elektriko, hkrati pa bi zmanjšali stroške in si zagotovili stabilen, dolgoročno cenejši energent. Kakovost zraka je sicer razumljiv pomislek, ampak projekt predvideva uporabo najsodobnejše tehnologije, ki ustreza najstrožjim evropskim standardom. Podobne naprave uspešno delujejo v številnih mestih po Evropi, tudi v samih središčih prestolnic, kot je Dunaj, ki ste ga že izpostavili. Meritve tam kažejo, da so emisije nizke in primerljive z drugimi industrijskimi objekti. V Mariboru bomo zagotovili stalno, neodvisno merjenje emisij, rezultati pa bodo javno dostopni, saj je transparentnost ena naših glavnih zavez. Sežigalnica bo tako rešila več problemov hkrati – zmanjšala bo stroške in odvisnost od tujine, omogočila stabilnejše cene energije, zmanjšala transportne obremenitve ter zagotavljala okolju varno delovanje. Ne gre le za novo infrastrukturo, ampak za dolgoročno naložbo v čistejše, trajnostno in bolj urejeno mesto.

KAPITAL: V Mariboru ste že nekaj let na "začasnem" delu, vozite se iz Zgornje Savinjske. Nekateri pravijo, da ste  glede razumevanja težav in pomoči  predvsem pri sponzorstvih in donacijah "večji" Mariborčan kot marsikdo, ki je rojen Mariborčan.

mag. Andrej Rihter: Še preden sem postal direktor Javnega holdinga Maribor, sem več let delal in tudi živel v Mariboru. Mesto zelo dobro poznam in ga čutim, zato zame ni pomembno, da trenutno ne živim tukaj – včasih se pošalim, da sem na poti v Maribor skoraj pogosteje kot marsikdo, ki tukaj stalno prebiva. Maribor je moje delovno in v marsičem tudi osebno okolje, vsakodnevno sem prisoten v mestu, sem v stiku z ljudmi in še bolj z njegovimi izzivi. Kar pa osebno menim, da šteje, je moja predanost delu in to, da skupaj z ekipo Javnega holdinga Maribor in Mestne občine Maribor ter ostalih institucij, ki souresničujejo razvojno vizijo Maribora, prinašamo rezultate, ki izboljšujejo kakovost življenja prebivalcev in prebivalk tega čudovitega mesta.

KAPITAL: Kako vidite vi mesto ob Dravi in kaj si želite, da se v mestu še izboljša in spremeni?

mag. Andrej Rihter: Maribor vidim kot mesto z ogromnim potencialom, na stičišču tradicije in sodobnosti, z bogato zgodovino ter izjemnimi ljudmi. To je mesto, ki ima danes vse pogoje, da postane še bolj trajnostno, digitalno, povezano in gospodarsko uspešno. Želim si, da bi s skupnimi projekti še naprej izboljševali mestne javne storitve, vlagali v energetsko učinkovitost in mobilnost, hkrati pa da bi mesto postalo še prijaznejše za bivanje, učenje in ustvarjanje. Ključ je v povezovanju občank in občanov, gospodarstva, izobraževalnih institucij, strateških razvojnih partnerjev in javnih služb, saj samo tako lahko ustvarjamo Maribor, ki bo privlačen za mlade, perspektiven za podjetja ter varen in udoben za vse generacije. Mesto ima tudi izjemno turistično ponudbo, tukaj so čudoviti ljudje, reka Drava, Pohorje, parki in trgi, zgodovinske znamenitosti in še bi lahko našteval. Lepo je biti v Mariboru. Seveda pa smo ponosni, da je Skupina JHMB soustvarjalec razvoja mesta in širše, torej tudi regije, vendar pa brez odličnih sodelavcev takšne zgodbe ne bi mogli peljati, torej gre zahvala vsem v Skupini JHMB.