Marko BOMBAČ, predsednik uprave Ljubljanske borze vrednostnih papirjev

KAPITAL:  Ljubljanska borza je po donosnosti v samem svetovnem vrhu. Borzni indeks SBI TOP  je v manj kot štirih letih podvojil vrednost  in je te dni presegel magično mejo 2000 točk. 
 

MARKO BOMBAČ:  Ja res je, tudi letos smo še vedno v svetovnem vrhu. Je pa res tudi, da ko gre za delniške naložbe je treba pogledati daljše obdobje – vsaj deset do petnajst let in potem dobimo realno sliko. So pa  globalne borze v zadnjih desetih letih bogato nagradile vlagatelje in enako velja tudi za Ljubljansko borzo. 
Kot zanimivost naj omenim, da ima vlagatelj, ki je avgusta 2012 naložil deset tisoč evrov v košarico slovenskih delnic in obdržal vse dividende in jih hkrati tudi reinvestiral, danes več kot 70.000 evrov. Donosnost SBI TOP je bila višja, kot večine indeksov drugih borz v tem obdobju, recimo tudi od vodilnega ameriškega indeksa S&P 500. Seveda ob tem ne smemo pozabiti na že klasično opozorilo, da pretekli donosi ne zagotavljajo prihodnjih donosov.

KAPITAL: Veliko vlagateljev se ob tem sprašuje, kako so mogoči tako visoki donosi?
 

MARKO BOMBAČ: Po mojem sta dva ključna razloga za preteklo donosnost: Prvi je ta, da je bil leta 2012 na slovenskih finančnih trgih prisoten strah zaradi bančno finančne krize, zaradi česar so bila takrat izhodiščna vrednotenja nizka, drugi, po mojem še pomembnejši razlog, ki bo ključen tudi za naprej, pa je bilo dobro poslovanje slovenskih borznih družb, kar se je odrazilo v višjih dobičkih in posledično višjih dividendah. 
Če pogledamo samo primer Krke, največje družbe, ki kotira na borzi, je leta 2012 izplačala 1,5 evra dividende na delnico, lani pa že 7,5 evrov, torej petkratnik dividende izpred dvanajstih let. Tudi pri Petrolu se je dividenda povečala za skoraj štirikrat.

»… Vlagatelj, ki je avgusta 2012 naložil 10.000 evrov v košarico slovenskih delnic, obdržal vse dividende in jih hkrati tudi reinvestiral, ima danes več kot 70.000 evrov …«

KAPITAL: žal pa imamo v Sloveniji malo tako uspešnih družb, ne gre pozabiti še na NLB in še kakšno podjetje, ki kotira na borzi.  Iz tega izhaja zelo logično vprašanje – kako najti še druga uspešna podjetja, ki bodo v prihodnjih letih kotirala na borzi. Kakšen je po vaši oceni potencial, jih sploh imamo?
 

MARKO BOMBAČ:  Mislim, da je dobrih podjetij z velikim potencialom v Sloveniji precej. Po mojem mnenju sta dva ključna razloga, zakaj jih še več ne kotira na borzi. Najprej je potrebno imeti konkurenčno vrednotenje – že prej sem dejal, da so bila ta vrednotenja v preteklosti nizka, kar pomeni, da bo želel podjetnik optimizirati kupnino s prodajo podjetja kakšnemu skladu zasebnega kapitala ali pa strateškemu partnerju.  Drugi, po mojem zelo pomemben razlog, zakaj nimamo še več podjetij na borzi, pa je ta, da v Sloveniji nimamo dovolj velikega bazena kapitala, ki bi bil na voljo za takšne naložbe. Na slednje bi pozitivno vplivali pravilno implementirani individualni naložbeni računi, kar pripravljajo na Ministrstvu za finance.  Prav tako pomembno je večje število institucionalnih vlagateljev. Če pogledamo čez mejo, imajo na Hrvaškem močne pokojninske sklade, ki veliko investirajo tudi v Slovenijo, in ko pride do nove kotacije na borzi, je kapital takoj na voljo.  
Pri nas so pokojninski skladi precej manj pomemben igralec na trgu kapitala in tudi težje zagotovijo kapital. Pred šestimi leti smo imeli kotacijo NLB in takrat smo na Ljubljanski borzi komaj zbrali kapital v vrednosti deset odstotkov delnic banke.

KAPITAL:  Nizka likvidnost je zagotovo eden večjih problemov na Ljubljanski borzi. Januarja je borza ustvarila polovico prometa le z dvema delnicama. Kako izboljšati to stanje? Ministrstvo za finance pripravlja program izobraževanja vlagateljev, kar je zagotovo pozitivna poteza, Ljubljanska borza pa je zelo aktivna na izobraževanju in osveščanju podjetij. Kaj še lahko storimo na tem področju?
Je problem, da ni novih podjetij na borzi tudi v predolgih,  preveč zahtevnih in predragih postopkih?
 

MARKO BOMBAČ:  Ključna dva razloga sem že omenil, naj morda dodam, da seveda nimamo tudi dolgoletne kulture vlaganja v delnice, da smo še vedno šibki pri finančnem opismenjevanju. 
Če pogledamo še v ZDA, tam je tradicija seveda nekaj povsem drugega, kotacija na borzi je skoraj statusni simbol - kot zlata medalja na olimpijskih igrah. Pri nas pa imamo zanimiv paradoks. Po eni strani smo v našem bankocentričnem gospodarstvu, kjer so glavni vir financiranja podjetij banke, šli večkrat skozi obdobja, ko je bilo prisotno pomanjkanje kapitala. Po drugi strani pa se na kapitalski trg in borzo pogosto glede kot na kakšen nebodigatreba. Eden ključnih razlogov je seveda tudi v tem, da smo do leta 1991 živeli praktično v socializmu, ko ni bilo razvitega kapitalskega trga. Slednji je tudi danes po nekaterih kriterijih še vedno v povojih. 
Menim tudi, da je bilo v zadnjih letih veliko narejenega na področju finančnega opismenjevanja. Na Ljubljanski borzi močno podpiramo aktivnosti Ministrstva za finance na tem področju.  Lani smo dobili ljudsko obveznico, 1. aprila bo prišla nova. Vse omenjeno je pozitivno, kar skupaj s številnimi dogodki in podcasti finančnih strokovnjakov pripomore k boljši finančni pismenosti. 
Tudi Ljubljanska borza v zadnjih letih prek organizacije številnih dogodkov veliko vlaga v finančno izobraževanje. 
Je pa to zagotovo tek na dolge proge, rezultat je težko viden z danes na jutri, zato bomo na borzi vse te aktivnosti v prihodnje še okrepili.

KAPITAL: Lastnik Ljubljanske borze je Zagrebška borza, hrvaško lastništvo slovenskih podjetij postaja vedno bolj prisotna stalnica – tudi skozi naložbe njihovih pokojninskih skladov. Koliko pa ste pri vašem delu in aktivnostih samostojni?
 

MARKO BOMBAČ: Sam ne ločujem lastnike po barvi, temveč po kakovosti. Mislim, da želi vsak lastnik maksimirati vrednost svoje naložbe in je pripravljen podpreti dobre projekte. Na ta način sodelujemo tudi z našim lastnikom, ki nas zelo podpira pri vseh naših aktivnostih. Zelo pomembno je, gre za izkušenega lastnika, ki dejansko razume specifičnost kapitalskih trgov v regiji.

»… Za nadaljnji razvoj kapitalskega trga potrebujemo več institucionalnih vlagateljev. Če pogledamo čez mejo, so na Hrvaškem močni pokojninski skladi, ki veliko investirajo tudi v Sloveniji …«

KAPITAL: Zadnje podjetje in tudi eno redkih, ki je začelo kotirati na Ljubljanski borzi pred cca dvema letoma je Relax. Kdaj pričakujete naslednje podjetje? Bo to Vzajemna?
 

MARKO BOMBAČ: O obetih glede Vzajemne težko govorim, ker imamo še zelo malo informacij. Nimajo še niti prospekta, tako da je o tem govoriti še zagotovo preuranjeno.  Se pa veselimo takšnih zgodb, kot beremo v medijih bo imela Vzajemna veliko število vlagateljev.  Takšne zgodbe so zagotovo pozitivne za slovenski kapitalski trg. 
Je pa – vsaj kratkoročno - po mojem eden ključnih ukrepov za prihodnost slovenskega kapitalskega trga pravilna implementacija individualnih naložbenih računov. Gre za ukrep, ki ga pripravlja Ministrstvo za finance, pri čemer je ključno, da so takšni računi enostavni in davčno ugodni, s čimer postanejo zanimivi. Na Švedskem, kjer ima skorajda 40 % populacije tak račun, so se ti izkazali kot zelo pozitivni pri razvoju tamkajšnjega kapitalskega trga. In verjamem, da bi bili takšni računi zelo pozitivni za razvoj slovenskega kapitalskega trga in posledično za slovensko gospodarstvo.

KAPITAL: Kakšna je prihodnost trenutno ene najuspešnejših svetovnih borz recimo čez tri leta? Kako jo vidite vi kot predsednik uprave?
 

MARKO BOMBAČ:  Vsekakor bomo tukaj, kjer smo sedaj /smeh/. Mislim pa, da bo poslovanje precej boljše, kot je bilo recimo pred tremi leti. Pričakujem torej več vlagateljev, višji promet in seveda več pogumnih podjetij, ki bodo videla svojo priložnost za zbiranje kapitala in s tem razvoj podjetja na borzi.